Zaposlitveni intervju: Odpustili so me!

Na srečo pa le obstajajo rešitve, kako se iz te zagate diplomatsko rešiti.

1. Prvi korak pri oblikovanju dobrega odgovora, zakaj so vas odpustili, je odkritost do sebe. Odkritost, da sami naredite čim bolj objektivno analizo, zakaj ste zares bili odpuščeni. Spustite svoj ego, zavrite svoja negativna čustva, ki se vam vzbudijo ob spominu na ta dogodek in se vprašajte, kje je šlo tako narobe? Ne počutite se osramočene, poskusite pogledati z objektivnega stališča. Ali razumete, zakaj vas je nadrejeni odpustil? Ste bili deloma za to odgovorni tudi sami?

Če še niste, je sedaj čas, da to sprejemte in prevzamete odgovornost za vaš del celotne zgodbe, četudi sta za spor vedno potrebna dva. Resnično se morate sprijazniti s tem, saj boste le tako kontrolirali svoja čustva na prihodnjem zaposlitvenem razgovoru.

2. Oblikujte svoj odogovor, iz katerega bo kadrovik lahko razbral, da tudi slabe izkušnje štejejo. Predstavite se kot bolj zrela oseba, ki je premagala tudi to oviro, oseba, ki se je iz pretekle zgodbe nekaj naučila. Ste se zaradi tega spremenili? Dobili kakšen nauk?

3. Vaši stavki naj bodo kratki in jedrnati. Takoj preidite k bistvu. Na večini intervjujev bodo kadroviki želeli slišati le nekaj ključnih stavkov in ne bodo pričakovali, da boste predstavili vse podrobnosti vašega prejšnjega delovnega razmerja. Navajajte dejstva in ne iščite opravičil ali izgovorov.

4. Vadite svoj zaposlitveni intervju. Ne učite se odgovorov na pamet, ampak se pripravite nanj. Na vprašanja morate odgovarjati umirjeno. Kadroviki ne želijo osebe, ki bo že ob misli na preteklo zaposlitev povsem čustveno razdražena. Več kot pripravljena vsebina bo kadroviku povedal način, na katerega mu boste to predstavili: Ali boste govorili z jezo ali grenkobo? Kaj ste se naučili iz te izkušnje? Ste se zaradi tega kaj spremenili pri svojem delu? Bodite pazljivi, kako boste predstavili ta dogodek.

5. Ne lažite. Če delodajalec odkrije vašo laž, si boste uničili svojo kredibilnost.

Primeri iz prakse:

A: »V bistvu so me odpustili. Imel sem veliko dela in nisem o tem govoril s sodelavci. Prepozno sem pojasnil, da je obremenitev zame prevelika. Vseskozi sem poskušal s sklonjeno glavo rešiti vse stvari, ki so se mi nakopičile. Kar seveda ni bila najbolj premišljena strategija in zaradi tega sem na koncu začel delati najbolj osnovne napake. Iz tega sem se res naučil, da je potrebno na delovnem mestu bolje komunicirati. Skupaj s sodelavci in nadrejenimi lahko regulirate količino dela in cilje. S komunikacijo lahko spoznaš, da vsi zaposleni stremijo k istemu cilju, da znajo razporediti prioritete in delo. Jaz sem osebno zelo spremenil način osebne komunikacije, sem bolj odprt in menim, da se takšen dogodek ne bi več ponovil.«
B: »Z delovnim okoljem in sodelavci se nikakor nisem ujel. Delovno mesto je po mojem mnenju bilo bolj primerno za strokovnjaka s področja programiranja, kar vsekakor ni moja najmočnejša točka, in na koncu smo se vsi strnjali, da se naše sodelovanje prekine. Sam karierno ne bi napredoval, prav tako pa bi z manj kakovostnim delom prinesel podjetju manj dobička kot bolj ustrezen kandidat.«

C: »Odpuščen sem bil. Podjetje je od mene zahtevalo, da veliko prodam, jaz pa sem imel zelo slabe rezultate. Iz te izkušnje sem se naučil, da mi področje prodaje ni pisano na kožo in da na tem področju nikoli ne bom blestel. Prav so se odločili, jaz pa sem tudi hitro ugotovil, da je bil pritisk zame prevelik.«

Zapomnite si, da niste edini, ki je bil odpuščen. Veliko ljudi se je znašlo na trgu dela, prav tako kot vi, a so to krizno obdobje uspeli prebroditi. Pripravite se, sledite navodilom in pustite to zgodbo za sabo.

Ekipa Mojedelo.com