Dostop do zaposlitev je osnova za osamosvojitev mladih

Mladi brez (dostojnih) zaposlitev ne dosežejo finančne neodvisnosti, kar jim onemogoči ustrezno ureditev bivanjskih razmer. V nadaljevanju zato odlašajo tudi z ustvarjanjem lastne družine, obenem pa nimajo priložnosti vzpostavljanja in krepitve socialnih mrež in so posledično nagnjeni k večji socialni izključenosti. Dostop do zaposlitve je zato eden glavnih pogojev za ustrezen prehod posameznika iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti. Zaposlovanje mladim omogoča razvoj v smeri osebnega dostojanstva, polnega doseganja avtonomije in uresničevanja življenjskih ciljev.

Število mladih v Evropi upada, prav tako bo po napovedih Eurostata upadel tudi delež mladih v celotni populaciji. Po podatku Statističnega urada Republike Slovenije »mladi predstavljajo /…/ četrtino svetovne delovne sile, a tudi polovico brezposelnih po vsem svetu. Brezposelnost mladih je v Evropi standardno 2 do 3 krat večja od brezposelnosti celotne .

Za mlade so značilni pogosti prehodi med zaposlitvami in pogost pojav brezposelnosti. Soočajo se s pomanjkanjem delovnih izkušenj, po drugi strani pa na trg dela pogosto prihajajo s svežim znanjem teorije ter s številnimi socialnimi in tehničnimi veščinami.

Mladi so zelo prilagodljiv in izobražen del trga delovne sile, vendar so njihove zaposlitve večinoma negotove, slabše plačane, sklenjene s pogodbami za določen čas. Mladi se med drugim zaposlujejo za nepolni delovni čas, opravljajo pa tudi občasna dela, honorarna dela ali študentsko delo ter se zaposlujejo v okviru ostalih negotovih oblik dela. Za Slovenijo je namreč značilna izrazita segmentacija trga dela – medtem ko so zaposlitve mladih v veliki večini negotove in bolj prožne, so zaposlitve drugih družbenih skupin v večini bolj varne (za nedoločen čas) in manj prožne.

Značilnost Slovenije predstavljajo predvsem zaposlitve za določen čas; več kot ¾ trenutne ponudbe zaposlitev na trgu dela predstavljajo službe za določen čas. Prav tako Slovenija med vsemi evropskimi državami vodi v številu zaposlitev za določen čas med mladimi. Zaposlitve za določen čas pa mladim ne omogočajo zadostne socialne in finančne varnosti. 

Posledično imajo mladi težave pri pridobivanju kreditov, težko se osamosvojijo, pozno odselijo od staršev ter osnujejo lastno družino. Tako v Sloveniji prihaja do koncepta »pol-odraslosti«; mladi ostajajo pri starših do 30. leta starosti, prav tako se starost mamic ob rojstvu prvega otroka pomika proti 30. letu starosti. 

Za Slovenijo je značilno strukturno neskladje med ponudbo kadrov, ki prihajajo iz izobraževalne sfere, ter povpraševanjem na trgu dela. Šolski sistem namreč vsako leto izobrazi drugačne profile, kot se jih v gospodarstvu dejansko potrebuje. 

Preko 60 % mladih se vpisuje v študijske programe družboslovja, med tem ko je na trgu dela še vedno zelo veliko povpraševanje po tehničnih in naravoslovnih kadrih (inženirji strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, IT …). Prav tako pa mladi v procesu izobraževanja ne osvojijo vseh kompetenc in znanj, ki jih delodajalci od njih pričakujejo na delovnem mestu.

Pravica do dela je osnovna človekova pravica. Z delom se posameznik preživlja, uresničuje svoje potenciale, razvija svojo osebnost in družbeno odgovornost. Na drugi strani brezposelnost povzroča revščino in socialno izključenost, kar je nesprejemljivo z vidika človekovih pravic in osnovnih vrednot, torej ni v javnem interesu. 

Delovni potencial mladih je ob zaključku formalnega izobraževanja zelo visok in skupaj z veliko prilagodljivostjo, željo po delu in nadaljnjem učenju ter kreativnostjo in inovativnostjo tvori podlago za visoko učinkovitost pri delu. Ovire pri zaposlovanju mladih imajo zato mnogo dolgoročnih negativnih posledic za posameznike, družbo in državo:

a) Na prvem mestu je to izguba pomembnega delovnega potenciala, ki bi sicer v družbo lahko prinesel nove razvojne razsežnosti in tako prispeval h krepitvi splošne družbene blaginje. 

b) To pomeni nadalje več izdatkov za državo v obliki socialnih transferjev ter veliko izgubo vložka države v izobraževanje. 

c) Prav tako pa ovire v zaposlovanju mladih upočasnjujejo proces njihovega osamosvajanja in osebnostnega razvoja ter zavedanja o družbeni odgovornosti in pomenu aktivnega državljanstva, kar lahko ustvarja odtujenost in apatijo. Delo postane zanje zgolj vir preživetja, dodana vrednost pa se iz dneva v dan manjša. Poleg tega postanejo mladi ob dolgotrajni brezposelnosti stigmatizirani s strani družbe ter lahko izgubijo samozavest in zagon. 

Za uspešen razvoj družbe in države so torej zaposlovanje mladih in vse potrebne predhodne aktivnosti, ki ustvarjajo primerne pogoje za učinkovito zaposlovanje mladih, ključnega pomena. Zaposlovanje mladih je potrebno spodbujati in podpirati že v prvi fazi odraščanja ter ga aktivno omogočati v času, ko mladi zapustijo šolski sistem.