Nov set veščin, ki bo IT-jevcem zvišal plače

Program, ki ga pripravljamo za stranke podjetja mora dobro delovati, vendar ne le zato, da se zagotovi 99,999-odstotna zanesljivost, ampak zato, da izpadi delovanja ne ohromijo poslovnih procesov strank.

Pred časom smo na zaposlitvenem portalu MojeDelo.com sodelovali s podjetjem, ki je iskalo IT sodelavca. Na koncu selekcije sta podjetju ostala še dva od več kot 50 prijavljenih kandidatov. Prvi kandidat je bil strokovno zelo dobro podkovan, mojster na svojem področju, vendar zelo tehnični tip, komunikacija in timsko delo nekako nista bila zanj. Bil je tiste vrste sodelavec, ki ga postaviš za računalnik in bo tam sedel in delal do konca delavnika. Drugi kandidat je bil tehnično slabše podkovan, vendar se je takoj ujel s svojimi bodočimi sodelavci, znal je komunicirati z njimi, splošno mnenje je bilo, da je bolj »simpatičen«.

Podjetje ni potrebovalo veliko časa za odločitev, vzeli so tehnično manj podkovanega kandidata. Ker je bila razlika v znanju med kandidatoma res velika, smo delodajalca vprašali, zakaj se je odločil za »slabšega« kandidata. 

Povedal je naslednje: »Drugi kandidat je sicer tehnično res slabši, vendar ima za naše podjetje potrebne mehke veščine. Vse delo vnašem podjetju opravljamo timsko in tudi IT-jevci so del tega tima. Prvi kandidat bi svoje delo res bolje opravljal, vendar se nikakor ne bi mogel ujeti z drugimi sodelavci. 

Drugi kandidat se je takoj ujel s sodelavci in ga vidim kot del uspešnega tima. Tehnična znanja ga lahko naučimo, v pol leta bo znal vse, kar od njega potrebujem. Prvi kandidat se pomena komunikacije in timskega dela ne zaveda. V timu bi deloval kot rušilni element, dolgoročno bi le škodil skupnemu uspehu podjetja, ne glede na svojo dobro tehnično podkovanost«.

Kadar se pred delodajalcem znajdeta dva kandidata s podobnim tehničnim znanjem, bo delo skoraj gotovo dobil kandidat, ki bo bolje predstavil svojo sposobnost komuniciranja, dela v timu in razumevanja poslovne politike podjetja.

Delodajalce pri IT-jevcih verjetno najbolj motijo njihove slabe komunikacijske sposobnosti. Recimo, da nekdo v projektni skupini dela s finančnim oddelkom podjetja. Z njimi komunicira v tehničnem jeziku, ki ga večina finančnikov ne razume. Medtem ko ti govorijo o uporabnosti, IT-jevec govori o tehnoloških rešitvah. Ker ne govorijo »istega jezika«, je projekt slabše izveden in ne rešuje vseh potreb uporabnikov.

Drugi sodelavci podjetij pogosto ne poznajo dovolj tehničnih možnosti, da bi lahko sami IT-jevcu predlagali, kar potrebuje. Ta mora zato biti sposoben poslušati, katere probleme imajo sodelavci, postaviti se mora v njihovo kožo, potem pa jim predlagati tehnične rešitve, ki bi najbolje reševale njihove probleme.

Bodite pozorni na sogovornika. Kaj bi vam rad povedal? Če niste prepričani, da veste, mu postavljajte vprašanja, dokler ne izveste. Šele, ko boste dobili natančno informacijo o tem, kaj vaš sogovornik od vas želi, začnite odgovarjati na njegovo vprašanje. Pazite, kakšen jezik uporabljate v pogovoru. Če je oseba tehnično podkovana, potem od vas pričakuje strokoven, s tehničnimi izrazi podkrepljen jezik. Če pa govorite z laikom, potem pazite, da vas bo oseba razumela; čim manj tehničnega govora torej.

Tudi IT-jevci morajo na delovnem mestu pripravljati poročila, priročnike, navodila, odgovarjati na vprašanja uporabnikov itd. Vedno več komunikacije poteka prek e-pošte, uporabniki komunicirajo neposredno z IT sodelavci. Vaša pisna gradiva so za bralca le-teh odraz avtorja. Slabo napisana, nerazumljiva gradiva in polna napak kažejo na manj inteligentnega ter manj izobraženega avtorja.

* ustrezal ciljni skupini dopisa (kako tehnično podkovana je vaša stranka, kaj je tema dopisa),

* jasen, ob hitrem pregledu dopisa bo bralcu jasno, kaj želite povedati,

* privlačen – ustrezno oblikovan (naslovi, naštevanje, poudarki pomembnih zadev),

* slovnično pravilen – dopis, poln slovničnih napak, ne govori o kompetentnem avtorju.

Sposobnost izvedbe dobre predstavitve strankam podjetja ali vašim nadrejenim je veščina, ki vas lahko loči od drugih, tehnično usmerjenih IT-jevcev.

* cilje predstavitve imejte vedno pred očmi (kaj želite povedati s predstavitvijo, npr.: Kako bomo prihranili z nakupom IT opreme),

* prosojnice so vam le v oporo in ne glavni del predstavitve – nanje ne vključite preveč informacij, med nastopom se izogibajte branju s prosojnic,

* vaša predstavitev naj ima rep in glavo (npr. uvod, tri glavne točke in zaključek/povzetek predstavitve),

* vzdržujte očesni stik s svojimi poslušalci,

* na začetku predstavitve povejte, koliko časa traja, kaj bi radi na njej povedali in kdaj lahko slušatelji postavijo vprašanja,

* vadite pred ogledalom, posnemite se in preglejte posnetek ali trenirajte z nekom, ki ni seznanjen s temo vaše predstavitve.

Kje vam predstavitvene sposobnosti koristijo? Pri telefonskih klicih in sestankih s strankami, sodelavci in vodstvom podjetja. S predstavitvenimi veščinami se boste lahko potegovali za delovna mesta prodajnih inženirjev, vodij projektov ali celo vodje IT oddelka. Predstavitvene sposobnosti vam bodo seveda koristile tudi na zaposlitvenem intervjuju.

Dobrih zaposlitev na IT področju v Sloveniji (ki so tudi dobro plačane) ni tako zelo veliko. Če bi jih radi dobili vi, potem se boste morali znati prodajati, prek življenjepisa, na zaposlitveni (IT) intervjuju in vsak dan na delovnem mestu. Termina prodaja nikar ne jemljite v preveč ozkem pomenu besede (npr. prodaja na tržnici). V poslovnem svetu vsakdo prodaja vsak dan – svojo osebnost, svoje ideje, delovne naloge itd. Če želite napredovati ali si le izboriti boljšo plačo, plačano izobraževanje ali deset dni dopusta v avgustu, boste potrebovali prodajne veščine.

Skrivnost uspešne prodaje je poznavanje svojega produkta (vaših znanj in sposobnosti) in potreb stranke (vašega delodajalca). Ko enkrat to dvoje poznate, boste z delodajalcem ali stranko znali komunicirati tako, da boste njegove potrebe reševali z vašimi znanji ali produkti. Če ste recimo na zaposlitvenem intervjuju in izveste, da ima podjetje probleme s komunikacijo med IT oddelkom in finančnim oddelkom, ne boste govorili o tem, kako dober programer ste, ampak boste raje povedali, kako ste v preteklosti učinkovito komunicirali z netehničnimi oddelki v podjetju, da ste komunikativna oseba, ki vidi izziv v tem, da laikom razloži delovanje in možnosti informacijske tehnologije.