2 vprašanji, s katerima delodajalec ugotovi vašo čustveno inteligenco

To se več ali manj opaža pri zaposlenih, ki jih stres potolče in ga ne morejo obvladati, ki ne znajo preskočiti ovir in rešiti konfliktov, ki ne razumejo in ne zmorejo razvozlati potreb in želja sodelavcev, ki so negativni, opravljivi, nesramni, zadirčni, preveč čustveni, pretiravajo pri vsem … In to je šele začetek.

Direktor in kadroviki imajo, ko vas povabijo na zaposlitveni razgovor, bore malo časa, da ugotovijo vse o kandidatih, zato je še toliko težje oceniti čustveno inteligenco prijavljenih. Vendar z enim ali dvema vprašanjema v ljudi usmerjena oseba zna razvozlati, ali ste negativni, občutite jezo, dvomite vase, ste v stiski itd., ali pa ste fleksibilni, optimistični, samozavestni, empatični, kolegialni in še in še.

Vprašanja na razgovorih se velikokrat ponavljajo, a obstajata dve, s katerimi bo delodajalec odkril, kako razmišljate.

1. Povejte mi, kaj se je zgodilo, ko ste v službi naredili ogromno napako.

Ljudje z nizko razvito čustveno inteligenco se bodo redko krivili za storjene napake, vendar pravi nadrejeni se zavedajo, da jih v življenju delamo ves čas. Pomembno je, da jih prepoznamo, popravimo, pomagamo drugim in naslednjič preprečimo, da bi se ponovile. Verjetno ne boste imeli težav z ugotavljanjem, kateri od naslednjih je pravi odgovor in kateri je popolnoma zgrešen.

- »Rekli so mi, da napačno izpolnjujem obrazec, čeprav sem vedno počel enako in me nikoli nihče ni kritiziral. Začel sem brskati po navodilih in ugotovil, da nikjer ni bilo zapisano, kako bi moral biti obrazec izpolnjen, oseba, ki me je uvajala, pa takrat ni več bila zaposlena v tem podjetju. Od takrat dalje se zavarujem pred vsako delovno nalogo, da mi ne bi mogli nikoli očitati, da sem kje zgrešil.«

- »Enkrat sem imel težavo na proizvodni liniji in sem zavoljo rešitve ukazal, da se celoten sistem zapre, kar je povzročilo ogromno škodo tudi pri zaslužku podjetja. Dojel sem, da sem naredil res hudo napako, povrhu vsega pa sem ugotovil, da bi moj sodelavec lahko z lahkoto rešil nastali problem in do teh težav ne bi prihajalo. Iz napak se učimo.«

2. Povejte konkreten primer, ko ste prejeli kritiko od nadrejenega.

Čustveno zreli ljudje se zavedajo lastnih napak, so samozavestni in odprtih glav, hkrati pa imajo sposobnost poslušanja in prejemanja tako pozitivnih kot negativnih povratnih informacij. Čustveno nezrele osebe se hitro užalijo in se v takšnem primeru postavijo v obrambno pozicijo. Tudi v tem primeru ne bo težko ugotoviti, kateri od obeh odgovorov je bolj zrel.

- »Nadrejeni mi je podal negativno kritiko na stvar, ki naj bi jo počel neprestano. Zoperstavil sem se mu, saj sem vedel, da se mi godi krivica, in od njega zahteval, da mi pove konkretne primere, s katerimi je prišel do takšnega zaključka. Ker se ni znal zjasniti, smo vsi težavo pozabili.«

- »Nadrejeni mi je po enem izobraževanju dal kritiko, da sem šel preveč v podrobnosti, ki poslušalce niso zanimale, hkrati pa je bil moj nivo predstavitve slab. Povratna informacija me je vsekakor presenetila in razočarala, vendar je bila zame poučna. Popravil sem kritične točke in naslednjič briljiral.«

Zelo pomembno je dati poudarek tudi na načinu govorjenja, ne le na vsebini. Ali se vam mudi pri odgovarjanju, ali si pred odgovorom vzamete čas in razmislite na težko vprašanje, ali znate pravilno ubesediti vaša čustva? Vsi čutimo, a občutkom ne moremo vsi pripisati imen, kar poleg vsega kaže na nizko čustveno inteligenco.

Če vas zanima, kako priti do razgovora in nenazadnje do službe, si preberite zaposlitveni priročnik Kako uspešno iskati zaposlitev in se napolnite z idejami.