Aktualno

Kako je pandemija spremenila naš delovnik?

2.11.2021

Po pandemiji bo delo le še redko kje potekalo enako kot prej – spremenjena namreč ni samo naša organizacija dela, temveč je drugačno tudi naše razmišljanje. V tem trenutku se morda še niti ne zavedamo ali ne poznamo vseh načinov, zaradi katerih bo delo drugačno, z gotovostjo pa lahko rečemo, da je prav pandemija mnogim delodajalcem in zaposlenim ponudila priložnost, da se ponovno zamislijo nad tem, kako vodijo svoje podjetje in opravljajo svoje delo.

Zdaj je že jasno, da so danes podjetja, ki so na razsajanje covida-19 gledala kot na izziv za modernizacijo načina dela, v prednosti. Delodajalci so ugotovili, da delo od doma pri zaposlenih pozitivno vpliva na delovni proces in vnemo, predvsem pa jim občutno zmanjša stroške prevoza, najema pisarn itn.

Ohranitev samo najboljših delov pisarniške kulture

Praksa je po drugi strani pokazala, da zaposleni cenijo zaupanje nadrejenih pri delu od doma – začutili so več svobode in neodvisnosti pri organizaciji ter opravljanju svojih delovnih zadolžitev. In prav ta (samo)nadzor nad tem, kdaj in koliko dela bodo opravili, je privedel do večjega zadovoljstva pri delu, povečane produktivnosti in manjšega stresa na delovnem mestu.

Če so delodajalci zmožni opustiti desetletja zakoreninjen način pisarniškega dela, lahko ohranijo samo najboljše dele pisarniške kulture in se hkrati osvobodijo slabih navad in neproduktivnih procesov – od neučinkovitih sestankov do nepotrebne birokracije.

Različne raziskave, med drugim raziskava univerze v Stanfordu, so pokazale na izboljšanje zadovoljstva in duševnega zdravja zaposlenih, ki delajo od doma. Prav tako se tudi produktivnost povprečnega delavca občutno poveča, če večino časa dela od doma. V primeru raziskave univerze v Stanfordu celo za 15 odstotkov. V raziskavi je sodelovalo 16 tisoč zaposlenih, ki so med drugim vzeli tudi manj bolniških dni in dopusta. Med tistimi, ki delajo od doma, sicer prevladujejo višje izobraženi.

Hibridni način dela je izredno priljubljen

Zagotovo je ena izmed najvidnejših sprememb, ki jih je prinesla pandemija, kar zadeva delovnik, hibridni način dela. Slednji je izredno priljubljen, ker posameznik delno dela na daljavo od doma (recimo tri dni v tednu), po potrebi pa pride v pisarno (odvisno od načina organizacije dela in potreb podjetja).

Raziskava Global Talent Survey je razkrila, da si takšnega načina dela želi 72 odstotkov zaposlenih. Tak način dela je še posebej pisan na kožo tistim, ki veliko časa porabijo za prihod in odhod z dela, ali pa kreativcem, ki lahko nato poljubno kombinirajo, kdaj bodo delali od doma oz. na terenu in kdaj bodo prišli v pisarno, ali pa si omislijo celo nek tretji sistem.

A občasno je vseeno potrebna interakcija iz oči v oči, da bi si olajšali sodelovanje, zgradili odnose, se bolje soočali z novostmi in razrešili zapletene izzive ter dobili nove ideje. Dolgotrajno neprekinjeno delo na daljavo posamezniku podaljšuje delovni dan, razprši meje med njegovim poklicnim in zasebnim življenjem ter zmanjša splošno dobro počutje.

Določite si zavestno ločnico, kdaj ste v službi in kdaj doma

Pozor: delo od doma se lahko sliši sanjsko, a je lahko hkrati polno pasti, sploh če nimate samodiscipline. Hitro se boste namreč znašli na družbenih omrežjih, pri igranju igric, med prebiranjem nepomembnih novic, pred odprtim hladilnikom itn. Specialistka za človeške vire in organizacijo menedžmenta ter doktorska kandidatka Fakultete za šport Univerze v Ljubljani Zinka Kosec zato svetuje, da si v primeru dela od doma ustvarite in določite zavestno ločnico med tem, kdaj ste »v službi« in »kdaj doma«, torej med zasebnim in poslovnim:

»Uredite si prostor, ki ga povezujete z delom – to sta lahko miza in računalnik. To dvoje naj bo delo, vse ostalo pa naj bo dom. Lahko si določite tudi uro oziroma koliko časa boste namenili delu – to pogosto pomaga, kadar so doma tudi drugi člani družine. Slednji vas tako ne bodo nagovarjali ves čas, vi pa se boste lahko v tem času posvetili zahtevnejšim nalogam. Prosite sodelavce, da vas izven delovnega časa ne kličejo oziroma pričakujejo odgovora na elektronsko pošto.«

Da bi vam bilo kar najbolj prijetno, si delovno okolje individualno prilagodite – od temperature, ki vam ustreza, do pisarniške opreme in okraskov, ki so vam všeč. Če je le mogoče, si skušajte urediti manjši kabinet ali pisarno in ne delajte v kuhinji ali dnevni sobi.

Preobrat v razmišljanju pri iskalcih zaposlitve
Pospešen razvoj svetovnega spleta in digitalnih tehnologij spreminja tradicionalne načine dela. Številna podjetja po svetu že več let prakticirajo delo na daljavo (angl. virtual mobility, op. a.), ki postaja vse bolj priljubljeno tudi pri iskalcih zaposlitve. Raziskava Global Talent Survey je razkrila, da je 57 odstotkov ljudi pripravljenih delati na daljavo za podjetje v tujini. V Sloveniji je ta delež še nekoliko višji od globalnega povprečja in znaša 66 odstotkov.

Pandemija nekatere prisilila k drugačnemu načinu pristopa do dela

Če so včasih delodajalci zatrjevali, da dela od doma oziroma na daljavo ni mogoče organizirati (ali pa se jim je kaj takšnega zdelo nepotrebno), se je v času pandemije izkazalo ravno obratno. Sodobni računalniški programi, povezave in način komunikacije so postali med pandemijo rešilna bilka za ohranitev in nadaljevanje posla. Pravzaprav nas je prav pandemija motivirala (nekatere dejansko prisilila) k uporabi sodobne IT-opreme, uvedbi nekaterih novih dobrih poslovnih praks in drugačnemu načinu pristopa do dela kot doslej.

»Virtual-first« je nov način organizacije dela

Podjetja, ki so sprejela ta nov način dela, poimenovan »virtual-first« (najprej virtualno, op. a.), imajo naslednje značilnosti:

In kot je to v navadi, se bodo dobre stvari in plati nove organizacije ter načina dela obdržale, slabe pa romale na smetišče zgodovine. A takšne spremembe se ne zgodijo čez noč – čeprav se nekatere prakse izkažejo kot učinkovite, pa korenite spremembe v prepričanjih in pogledih zahtevajo svoj čas. Mnogi delodajalci še vedno prisegajo na delo v pisarni, saj se jim zdi, da imajo tako nad zaposlenimi več nadzora. V takšnih primerih ostanimo potrpežljivi drug z drugim in se odprto pogovarjajmo – konec koncev odkritost in zaupanje pozitivno vplivata na motivacijo, ta pa na delovne rezultate.