Kako na razgovoru pristopiti k pogovoru o prejšnji plači

Na razgovoru vas bo vodja zaposlovanja povprašal po višini vaše trenutne ali zadnje plače. Na ta način želi ugotoviti vašo tržno vrednost. Vaša zgodovina plač (zlasti plača, ki ste si jo prislužili na svojem zadnjem delovnem mestu) je eden od dejavnikov, ki jih lahko delodajalec uporabi za ocenjevanje vaše ravni izkušenj in vrednosti, ki jo lahko kot zaposleni doprinesete v njegovo organizacijo. S poizvedovanjem po plačni preteklosti si zaposlovalci hkrati želijo zagotoviti, da so vaša pričakovanja usklajena z njihovim proračunom za vaše delovno mesto. Če je vaša zadnja plača bistveno višja od te, ki jo vam je delodajalec pripravljen ponuditi, je to znak, da ste morda preveč kvalificirani za to delovno mesto. Nenazadnje pa delodajalec na ta način tudi preveri, ali za zaposlitev ponuja pravičen znesek.

Primer: Če je večina kandidatov za delovno mesto plačana več, kot je predvideno v proračunu za to zaposlitev, bo organizacija morda morala zvišati svojo ponudbo ali prilagoditi razpis oziroma oglas, da bo ciljal na mlajše strokovnjake.

Če se vam ne zdi primerno z delodajalcem deliti informacij o svoj plačni zgodovini, ker menite, da še nimate dovolj dobrega vpogleda v delo in vaše zadolžitve, se lahko vprašanju izognete ali pa ga vljudno zavrnete. V tem primeru je v vašem interesu, da utemeljite in pojasnite, zakaj ste to storili.

Primer: »Raje bi se še malo pogovoril z vami glede mojih delovnih nalog in odgovornosti, preden bi načela razpravo o mojih plačnih pričakovanjih.«


K pogovoru o plači lahko pristopite na različne načine. Vse je odvisno od tega, koliko ste pripravljeni deliti, kako podrobne informacije zahteva delodajalec in v kateri fazi procesa zaposlovanja morate zaposlovalcu zagotoviti te informacije.

• Prvi pristop je uporaba neke splošne ocene. Namesto natančnega zneska lahko navedete neko splošno številko.

Primer: »Trenutno zaslužim nekje okoli 2.000 evrov.«

• Pri odgovoru navedite razpon. Če se je vaša plača v času zaposlitve povečala, lahko navedete razpon ali pa začetno in trenutno plačo. S takim odgovorom delodajalcu hkrati ponazorite tudi, da ste si s svojim delom in strokovnostjo prislužili povišico.

Primer: »Moja začetna mesečna plača brez dodatkov je znašala 1.450 evrov neto, trenutno pa je moja plača brez dodatkov 1.950 evrov neto.«

• Navedite točno številko. Lahko pa se odločite in navedete svojo točno plačo ali pa jo zaokrožite na najbližje celo število (če zaslužite 1.950 evrov mesečno, je smiselno ta znesek zaokrožiti na 2.000 evrov).

Ko že govorite o svoji plači, pa ne pozabite omeniti in vključiti tudi vseh rednih bonusov (za pridobitev projekta, delitev dobička itn.), dodatkov (na uspešnost, božičnica ali 13. plača), nadomestil in morebitnih provizij. V primeru, da vas zaposlovalec ni vprašal po višini želene plače, lahko ta podatek vključite sami v svojem spremnem pismu.

Primer: »Trenutno na leto zaslužim 25.000 evrov, želim pa si delovnega mesta, ki je plačano med 25.000 in 30.000 evri.« Pri tem je izjemno pomembno, da med »premetavanjem številk« in razponov plač vselej poudarite ali govorite o bruto ali neto zneskih – razlika je namreč precejšnja, zato previdno!

Če potencialnemu delodajalcu zaupate višino vaše trenutne plače, to še ne pomeni, da boste enak znesek prejemali tudi na novem delovnem mestu. Prav tako ne pomeni, da ste zaradi tega naenkrat v slabšem pogajalskem izhodišču za višjo plačo. Delodajalcem je jasno, da je cilj mnogih iskalcev nove zaposlitve povečati svoj dohodek. To je še toliko bolj pričakovano, če jim nove delovne zadolžitve prinašajo dodatne izzive in več odgovornosti kot služba, ki jo opravljajo trenutno.

Preberite tudi:

1. Iščete svojo (prvo) službo? Preverite nasvete, kako biti uspešni
2. Skrivno orožje na zaposlitvenem razgovoru: Raziščite podjetje