Aktualno

Kako shajati s toksičnim šefom?

21.9.2023

Prav nobena skrivnost ni, da vam lahko delo zagreni ali pa celotno izkušnjo naredi dragoceno. Nadalje vam dober šef lahko odpre marsikatera vrata in vam pomaga pri razcvetu vaše kariere, medtem ko imate lahko na drugi strani zaradi toksičnega šefa vsako jutro napade panike in nočete vstati iz postelje. Če trenutno doživljate slednje, bomo spodaj nanizali nekaj prijemov, ki vam bodo pomagali pri ohranjanju zdravega razuma in soočanju s strupenim šefom.

1.) Filtrirajte povratne informacije

Najprej se prepričajte, ali svoje delo opravljate korektno in izpolnjujete vsa pričakovanja. Ko odkljukate ta kvadratek, lahko mirno domnevate, da niste problematični vi, temveč vaš nadrejeni. Če se do vas vede vzvišeno, je pretirano kritičen ali pa negotov, se zavedajte, da se najverjetneje enako obnaša tudi v drugih odnosih. Ko boste prišli do tega spoznanja, boste verjeno opazili, da se do drugih sodelavcev vede enako kot do vas. In prav zato njihovega vedenja ne smete jemati osebno. Skušajte se natrenirati, da pripombe šefa filtrirate in upoštevate samo tiste povratne informacije, ki vam bodo pomagale bolje opravljati svoje delo. Vse ostale pikre udarce pod pas, odvečne pripombe in komentarje, ki nimajo dodane vrednosti za vaše delo, razvoj ali uspeh, gladko preslišite oziroma se zanje ne zmenite. Druga taktika, ki jo lahko uberete v takšnem primeru, pa je, da svoje povratne informacije pridobite drugje.

2.) Ustvarite svoje pleme

Delo s toksičnim šefom človeka frustrira in duševno izčrpava, zato je ključnega pomena, da na delovnem mestu ustvarite svojo skupino – pleme, ki bo potrdilo in podprlo vaše delo in vsakodnevne (pre)izkušnje. V svojem plemenu si želite imeti zaveznike in mentorje. Vaši zavezniki so lahko člani vaše ekipe, s katerimi vi in vaš šef tesno sodelujete. Vaš mentor pa naj bo nekdo, ki vam s svojo modrostjo lahko pomaga reševati izzive na delovnem mestu ter jamči za vašo uspešnost in rezultate. Seveda boste za vzpostavitev tovrstnih namenskih odnosov potrebovali nekaj časa, a so vredni tega; zlasti tisti, ki jih boste ustvarili z vodstvenimi delavci, saj vam prav ti lahko omogočijo dostop do objektivnih povratnih informacij, povečajo vašo prepoznavnost in pri delu za vas ustvarijo nove priložnosti.

3.) Utrdite svojo samozavest

Tudi najbolj uspešni strokovnjaki s številnimi impresivnimi kariernimi dosežki, ki delajo s toksičnim šefom, niso imuni na brezpredmetne graje, kar jim je posledično na dolgi rok pošteno zamajalo samozavest. Strupeno delovno okolje oziroma nadrejeni lahko kaj hitro povzroči, da začne posameznik dvomiti o svojih sposobnostih in zmožnostih. Zato je ključno, da svojo samozavest utrdite in zaščitite, saj se boste v nasprotnem primeru nekega dne zbudili in se spraševali, zakaj ne verjamete več vase in v svoje težko prigarane veščine. Toda kako?

Eden od načinov je, da zavestno ločite svojo identiteto od svoje kariere – zunaj pisarne si ustvarite življenje, v katerem uživate. Izberite si nov hobi, preživite več časa s svojimi najdražjimi. Naj vam postane rutina, da po službi počnete nekaj zabavnega ali sproščujočega, tudi če je to samo enkrat na teden. Sicer je razumljivo, da je to nekoliko težje storiti, ko vaša kariera negativno vpliva na vaše življenje in počutje, toda hkrati je tudi bistvenega pomena prav za ohranjanje lastnega duševnega miru in samozavesti.

4.) Pripravite svojo izhodno strategijo

Četudi ste se naučili shajanja in sobivanja s toksičnim šefom, pa sedaj ugotavljate, da vas ovira pri napredovanju v karieri. Torej je napočil čas, da začnete načrtovati svojo naslednjo poklicno potezo. Če imate še vedno radi svoje trenutno podjetje, potem skušajte znotraj le-tega raziskati morebitne druge priložnosti, ki vam bodo omogočile sodelovanje z boljšim vodjo. Če pa nimate nobene želje ostati in hkrati ne vidite nobene vrednosti v tem, da vztrajate na trenutnem delovnem mestu, je to morda priložnost za svež začetek nekje drugje.

Zagotovo ni enostavno vsak dan prenašati toksičnega šefa. Če nimate prave perspektive in postavljenih mej lahko to od vas hitro terja davek. Lahko pa si vzamete nekaj časa in si pomagate z zgoraj opisanimi pristopi, ne glede na to, ali ste se odločili, da boste vzeli pot pod noge ali ostali; v vsakem primeru vam lahko v napornih dneh pomagajo ohraniti zdrav razum in notranji mir.

SEDEM LASTNOSTI SLABIH ŠEFOV

Medtem ko nekateri šefi hitro pokažejo svoj pravi obraz, pa vselej ni lahko prepoznati opozorilnih znakov in rdečih zastavic, sploh če ste na razgovoru za službo ali pa ste šele začeli z novo zaposlitvijo. Spodaj je naštetih nekaj negativnih lastnosti slabih menedžerjev, ki vam bodo morda olajšali prepoznavanje, pa tudi pokazali hitrejšo pot do naslavljanja izzivov dela s tovrstnim šefom.

1.) Slab način komunikacije

Morda spada med t.i. »mikromenedžerje«, ki prepodrobno komunicira o vsaki nalogi, zaradi česar se zdi delo neobvladljivo in omejujoče. Ali pa ima težave s podajanjem jasnih navodil, nato pa se pritožuje, da jih niste upoštevali? Še en pokazatelj slabe komunikacije je uporaba odrezavega, zadirčnega ali negativnega tona.

2.) Očitno favoriziranje

Izkušen in premišljen šef se zaveda, da nikoli ne sme dajati prednosti eni osebi pred drugo. Priložnosti in podporo (po)razdeli na podlagi individualnih talentov, potreb in želja – za delo bo znal izbrati najboljšo osebo, kadar bo nekdo v stiski, pa mu bo nudil pravo podporo.

3.) Ni dovzeten za povratne informacije

Težavni šefi pogosto niso dovzetni za konstruktivne povratne informacije. Z izzivi se lahko spopademo z jezo in razočaranjem, ali pa preprosto cenimo odprtost nekoga, ki je pripravljen poiskati rešitev. V delovnem okolju, v katerem podrejeni ne morejo prosto deliti povratnih informacij, trpi vse, zato je zaposlenim izjemno težko vzpostaviti in ohranjati odlično delo s strankami, pozitivne notranje odnose, karierno napredovati in skrbeti za nenehne inovacije.

4.) Od njega ne morete pričakvati nikakršne podpore ali razumevanja

Šefi, od katerih ne morete pričakovati podpore, ker so povsem brezbrižni, so nagnjeni k temu, da vselej dajejo prednost potrebam podjetja, ne pa zaposlenim. Dober vodja ve, kako podpreti svoje podrejene, jim nuditi podporo in udobje ter zna biti prilagodljiv. Dober šef je v težkih okoliščinah sposoben izboljšati in razelektriti razpoloženje, ne pa še dodatno povečati skrbi zaposlenih.

5.) Pripisovanje zaslug za delo podrejenih

Nekateri ljudje si z veseljem prilaščajo zasluge za trdo in požrtvovalno delo drugih – nemalokrat se zgodi, da pristanejo na vodstvenih položajih. Brez slabe vesti omalovažujejo prispevke drugih, da bi sami izpadli bolje.

6.) Nespoštovanje meja in osebnega prostora

Dober šef razume pomembnost vzpostavljanja meja. Spoštuje potrebe zaposlenih po ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem. S svojim slogom vodenja spoštuje osebni prostor, izbire in meje podrejenih.

7.) Pomanjkanje želje po vodenju

Včasih je nekdo slab šef zato, ker enostavno ne uživa v tej vlogi, niti zanjo značajsko ni primeren. Ljudje v službi pogosto napredujejo zaradi svojih (praktičnih) veščin, ne pa zaradi svoje sposobnosti, da vodijo in navdihujejo druge.