Zaposlitveni portal MojeDelo.com za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo? Strinjam se Želim izvedeti več

Delavec, poznaš svoje pravice?

6.5.2016

Povej naprej

Za delavske pravice so se borili že naši predniki več kot 150 let nazaj, zato se jim lahko zahvalimo, da praznujemo 1. maj, mednarodni praznik dela. V sodobnem svetu je to simbolični dan, ko obeležujemo konec zatiranja delavcev in začetek uveljavljanja njihovi pravic. Poznate svoje pravice? Veste, kaj vam po zakonih pripada?

Za delavske pravice so se borili že naši predniki več kot 150 let nazaj, zato se jim lahko zahvalimo, da praznujemo 1. maj, mednarodni praznik dela. V sodobnem svetu je to simbolični dan, ko obeležujemo konec zatiranja delavcev in začetek uveljavljanja njihovi pravic. Poznate svoje pravice? Veste, kaj vam po zakonih pripada?



(povzeto po informiran.si)

Gospodarske razmere se zaostrujejo, kar je na žalost pripeljalo do kršenja najbolj osnovnih delavskih pravic. Koliko se kot zaposleni v podjetju zavedat svojih pravic (in dolžnosti, seveda)? Koliko mislite, da se jih zaveda vaš delodajalec? Tudi zanj je priporočljivo, da se zaveda svojih dolžnosti, saj se tako izogne nepotrebnim sodnim sporom, hkrati pa z upoštevanjem teh delavcem zagotavlja prijetno delovno okolje in jim s tem veča motivacijo za delo.

Pravice, ki so skupne vsem

Ne glede na to, katero delovno mesto opravljate in kje ter na kakšen način ste zaposleni, vsem pripadajo neke skupne in enotne pravice:

  • Delodajalec delavcu zagotovi delo, za katerega sta se v pogodbi o zaposlitvi pogodila.
  • Delodajalec delavci zagotovi varne delavne razmere.
  • Delodajalec zagotovi varovanje osebnosti in zasebnosti zaposlenega (kar vključuje varstvo osebnih podatkov in prepoved spolnega nadlegovanja na delovnem mestu).

Pravice delavca so urejene z zakonom

Zakon o delovnih razmerjih ureja tista delovna razmerja, pri katerih se vzpostavi in sklene pisna pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Zakon ureja le individualna razmerja, kolektivna delovna razmerja pa so urejena v drugih zakonih. Zakon velja tako za zasebni kot javni sektor (v kolikor ni s specifičnim zakonom določeno drugače), za mobilne delavce (v kolikor ni z drugimi zakoni določeno drugače) in za delodajalce, ki imajo sedež ali prebivališče v Republiki Sloveniji. V njem so urejena področja, ki jih bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju.

1. Pripravništvo.

Pripravnik je v delovnem razmerju, zato mu pripadajo tiste pravice, ki izhajajo iz njega. Ima pravico do plače najmanj v višini 70% osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na istem delovnem mestu, prav tako pa plača ne sme biti manjša in minimalno določene na državnem nivoju.

Volontersko pripravništvo pomeni, da pripravnik ni v delovnem razmerju, saj ni podpisal pogodbe o zaposlitvi, za svoje delo ne prejema plačila, je pa upravičen do povračila za prehrano in prevoz na delo.

2. Poskusno delo.

Obdobje poskusnega dela je namenjeno preverjanju znanja in sposobnosti delavca in temu, da delodajalec ugotovi, da oseba delovnemu mestu ustreza ali ne. V tem času delavcu pripadajo vse pravice iz delovnega razmerja. Zaposleni lahko poskusnega dela ne opravi pozitivno, zato ima takrat delodajalec pravico, da zaposlenemu pogodbo odpove.

3. Delovni čas.

Delovni čas je skupek efektivnega delovnega časa, odmora in upravičene odsotnosti z dela.

4. Pravica do odmora.

Delavec, ki dela polni delovni čas, ima pravico do 30-minutnega odmora na dan, prav tako ima v dnevu pravico do počitka, ki mora trajati 12 ur, v obdobju sedmih zaporednih delovnih dni pa mu pripada 24-urni nepretrgan počitek.

5. Letni dopust.

Število dni letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu posameznega delavca. V primeru, da zaposleni dela 5 dni v tednu, mu pripada minimalno 20 dni dopusta (4x5 dni), tistemu, ki dela 6 dni v tednu, pa mu po tej formuli pripada minimalno 24 dni dopusta (4x6 dni). Dodatne dneve dopusta dobijo delavci, ki še niso dopolnili 18 let, starejši delavci, invalidi, delavci z najmanj 60% telesno okvaro, delavci, ki varujejo otroka s telesno in duševno motnjo, delavec z otroki mlajšimi od 15 let.

6. Regres za letni dopust.

Delodajalec je dolžan delavcu izplačati regres najmanj v vrednosti minimalne plače, ki se mora izplačati do 1. julija tekočega koledarskega leta. Izjeme so določene v posameznih kolektivnih pogodbah.

7. Plača.

Plača je temeljna pravica delavca in hkrati dolžnost delodajalca. Plačilno obdobje ne sme biti daljše od enega meseca in se izplača najkasneje do 18. v mesecu za prejšnji mesec. Osnovna plača je plača za polni delovni čas in se določi z upoštevanjem zahtevnosti dela, a ne sme biti nižja od izhodiščne plače, določene v kolektivni pogodbi.

8. Pravica do izobraževanja.

Izobraževanje predstavlja pravico in dolžnost delavca, česar se mora zavedati tudi delodajalec.

9. Odpravnina.

Zakon določa, da je delavec ob redni odpovedi s strani delodajalca upravičen do odpravnine. Prav tako je do nje upravičen v primeru izredne odpovedi in ob upokojitvi. Višina odpravnine je odvisna od obdobja delovnega razmerja med delodajalcem in zaposlenim.

Kaj lahko storim, če delodajalec krši moje pravice?

Vsak delavec, kateremu se kršijo delovne pravice, ima možnost, da jih uveljavi pri delodajalcu oz. pred delovnim sodiščem ali delodajalca prijavi Inšpektoratu RS za delo. Kazni za delodajalce so visoke in redkokdaj se jih sploh zavedajo. Delavec ima pravico tudi terjati odškodnino, če so mu bile na delovnem mestu kršene pravice in s tem povzročena škoda.


Kaj se je spremenilo od uvedbe praznika dela si lahko preberete v članku Kaj, če bi ponovili 1. maj?


PREBERI SI


Avtor: Anja Damjanović za MojeDelo.com

Povej naprej

Izberi področje dela