Feminizacija poklicev

Že nekaj časa se vnemajo razprave o feminizaciji poklicev. Namreč, t.i. feminizirani poklici so, pa če to priznamo ali ne, manj spoštovani in posledično manj plačani. Izgovori, kot so, da gre za poklice ali delo, ki ne prinaša toliko denarja in je zaradi tega tudi plača manjša, ne držijo vode.

In zakaj mislite, da je odločnost moška, usmiljenje pa ženska lastnost? France Cukjati: »Feminizacija medicine pomeni odmik od strokovnosti, to so pokazale analize. Predvsem tisti poklici, ki delajo neposredno s človekom, v nepričakovanih situacijah odreagirajo celostno; v hudih travmatoloških primerih je treba včasih ponesrečenca obravnavati kruto hladno.« In ženske tega nismo sposobne? France Cukjati: »Raziskave tako kažejo. Gre za nianse. Zato menim, da morda ne bi bilo slabo vzpostaviti kvot ali pa korigirati mehanizmov vstopa na fakulteto.«
Dnevnik, Zelena pika, sobota, 8. julij 2006

Že zgoraj navedeni citat iz intervjuja nam pove, da je v medicini izjemno veliko žensk. Pri vpisu na fakulteto so že v večini. Toda ali niso bili zdravniki do pred kratkim izjemno spoštovani? In dobro plačani? Zdaj, ko je vedno več žensk, se slika spreminja. Res je sicer, da je medicina zelo širok pojem, a tudi pri tem lahko sledimo isti zgodbi. Najbolj cenjeni so še vedno kirurgi. Čeprav natančnih podatkov nisem mogla dobiti, lahko brez težav trdim, da je velika večina kirurgov moškega spola. In da pridno branijo svojo trdnjavo pred »feminizacijo«. Bolj skrb vzbujajoče so izjave raznih politikov (glej zgoraj); takratni predsednik DZ brez trohice strahu za svoj položaj (o njegovi politični korektnosti in dojemanju sveta ne bom razpravljala) mirno pove, da ženske niso dovolj strokovne, kar pomeni sposobne in izobražene, za opravljanje zdravniškega poklica. Najbrž so dovolj dobre kot medicinske sestre, strežnice in vse pomožno osebje, da lahko strežejo velike fante, toda v igri le-teh niso dobrodošle.

Paradoks

A da se ne ustavimo samo pri medicini. Tako je tudi povsod. Res je sicer, da vedno najdemo močne ženske, ki uspejo kljub vsemu, a teh je malo. Najmanj jih je v tradicionalno moških poklicih, kamor lahko štejemo skoraj vse vodilne položaje. Do pred kratkim so bili v šolah ravnatelji predvsem moški. Situacija se počasi spreminja v prid žensk, žal pa s tem položaj ravnatelja izgublja vrednost. Kar je pravzaprav paradoksalno. Namreč, cele stotnije žensk skrbijo za naše potomstvo. Dovolimo jim, da jih poučujejo, vzgajajo, skrbijo za njihovo varnost in dobro počutje, hkrati pa jim tega ne priznamo. Ne plačujemo jih zadosti, prav tako jih ne cenimo. Kar nam pove le eno. Da jim ne smemo zaupati naših otrok, saj očitno niso sposobne, da bi pripomogle k njihovemu razvoju.

Si res želimo ženske le za štedilnikom?

Da pa zgodbe ne bi bilo tako kmalu konec, je takrat naše Ministrstvo za delo zapisalo nekaj t.i. »splošnih« vzrokov za upad rodnosti. Najbolj neverjeten je "naraščajoče izobraževanje žensk in ekonomska avtonomija žensk", sledi mu tudi "večji poudarek na kakovosti življenja s porastom nagnjenja za prosti čas in zabavo" ali pa "umikanje od nepreklicnih obvez in želja po ohranjanju "odprte prihodnosti". Ja, tukaj ne gre za strokovnost in profesionalnost, vsekakor se je pa zelo tiče. Namreč, če prav razumem, bi morali ženskam omejiti izobraževanje (celo določiti kvote pri medicini), zmanjšati plače, hkrati pa onemogočiti tako veliko prostega časa ter vsekakor vse poročiti. Lepa prihodnost, ni kaj. Najboljša solucija, sodeč po besedah naših politikov, je ta, da ženske spravimo za štedilnik. Jasno, tam je njihovo mesto. Če pa že morajo delati, naj delajo kaj takega, kar ni vredno velikih fantov. Plače ne potrebujejo, saj jih bodo hranili njihovi možje. Bodo pač prejele žepnino. Ob kopici otrok, ki naj bi jih rodile, pa itak ne bodo imele časa ukvarjanja s športom, z dodatnim izobraževanjem in podobno navlako. Po nekaterih predlogih taistega ministrstva naj bi se ženske tudi »primernejše« oblačile. Na kratko, norčujemo se iz Arabcev, a nismo daleč, ko bo tudi pri nas situacija podobna.

Dojemanje sveta

Očitno se feminizacija in rodnost tepeta. Ženska, ki želi strokovno napredovati v svojem poklicu, ne želi imeti kopice otrok. Hkrati pa s svojo strokovnostjo ogroža tiste moške, ki si že tako ne znajo izboriti svojega mesta pod soncem in so jim uspešne ženske grožnja. Ne le strokovno, temveč tudi osebno. Kajti nobena stvar nima samo ene plati. Celotna zgodba temelji na več tisočletjih medsebojnih odnosov. Najbolj nenavadno v celi zgodbi pa je to, da najuspešnejši nimajo s tem težav. Nikoli jih ne motijo ženske na visokih, strokovnih položajih. Ker, kot rečeno, celotna zgodba sloni na zasebnem dojemanju sveta. Na lastni nesamozavesti in nesposobnosti posameznikov, ki niti kot strokovnjaki niti kot ljudje – ali moški (če že grem na osebno raven) – niso uspešni, čeprav na videz ni videti tega.

Iva Dominkovič, HR Manager, Lafarge Cement Cementarna Trbovlje, d.d.

»Težko je v nekaj stavkih izraziti svoje stališče v zvezi s tako kompleksnim pojavom, kot je 'feminizacija poklicev'. Morda samo nekaj dodatnih odprtih vprašanj za debato in moj življenjski moto. V zadnjih letih beležimo izreden upad zanimanja za študij na tehničnih fakultetah, ki so bile v preteklosti glede na zastopanost spolov pregovorno moško področje, in na drugi strani izreden porast zanimanja za družboslovne vede, ki se je, glede na izjavo enega od mojih profesorjev že v času mojega študija, zelo feminiziral. Mar lahko iz tega sklepam, da so se vsi moški malo 'pofeminizirali'? Le kaj se bo zgodilo z vsemi poklici, ki jih bodo današnji študenti 'netipično moških ved' opravljali? Se jim bo zmanjšal ugled? Bodo ta dela postala v povprečju manj plačana? Ne vem. Morda bo znal na to odgovoriti kdo od tistih, ki se rad sklicuje na razne statistične raziskave, za katere nikoli ne vem, če so bile res opravljene oz. če so pravilno interpretirane. Moje osebno prepričanje je, da je za uspeh v določenem poklicu edini predpogoj, da ima oseba (moški ali ženska) za izbrano področje ustrezno znanje in osebnostne lastnosti ter jasno izoblikovan cilj v glavi, kaj v življenju želi početi in koliko je za to pripravljen/-a žrtvovati (svojega truda, časa, odrekanja, sklepanja raznih kompromisov). Strinjam se tudi s tezo, da smo ženske in da so moški različno biološko pogojeni in kot take nas večkrat zanimajo različne stvari. Ampak vedno bomo na obeh straneh naleteli na izjeme. Verjamem, da je ambicioznim ženskam iz raznih razlogov težje svoje ambicije tudi uresničiti, absolutno pa se ne strinjam, da nekdo na katerem koli področju ali v nekem poklicu ne more uspeti, in to zato, ker za strokovno opravljanje izbranega poklica ni pravega spola. Kjer je volja, je vedno tudi pot – za moške in za ženske.«

Dr. Aleksander Zadel, Inštitut za osebni razvoj

»Na prvi pogled se zdi, da so nekateri poklici feminizirani zaradi narave samega dela. Marsikoga bi težko prepričali, da temu ni tako. Večina ljudi, tudi kadrovskih delavcev, meni, da imamo v vrtcih pretežno vzgojiteljice (ne vzgojiteljev) in v bolnicah medicinske sestre (ne medicinskih tehnikov) zato, ker je narava dela taka, da se pri teh delih ženske bolje znajdejo od moških. Sam sem prepričan, da poteka selekcija glede feminizacije poklicev na drug način. Večina poklicev, ki niso uravnoteženi po spolu, skriva v ozadju preprosto računico. Bolje kot je nek poklic plačan in boljša kot je njegova statusna pozicija, bolj v njem prevladujejo moški. S tem v zvezi je zelo zanimivo opazovati zdravniški poklic. Dokler je ta veljal za izredno dobro plačanega in dokler je bilo biti zdravnik močan statusni simbol, so v njem prevladovali moški. Bolj kot se izgubljata omenjeni karakteristiki, večje je ravnovesje med spoloma. Če se bo trend nadaljeval, bomo čez leta lahko rekli, da se je poklic zdravnika feminiziral. Odveč je poudariti, da se bo trend obrnil, če se bosta spremenila plačna politika in status tega poklica. Podobno si lahko razložite, zakaj na menedžerskih pozicijah prevladujejo moški in se vprašate, kako to, da v vrhu modne industrije prevladujejo moški, medtem ko je večina šivilj žensk.«

Povprečne mesečne bruto plače zaposlenih glede na stopnjo strokovne usposobljenosti in spol (v EUR) za leto 2006