Zaposlitveni portal MojeDelo.com za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo? Strinjam se Želim izvedeti več

Kaj, če bi ponovili 1. maj?

6.5.2016

Povej naprej

Ideja o združitvi moči delavskega razreda v boju proti izkoriščevalskim kapitalistom se je začela že leta 1856 v Avstraliji, zaradi enotnosti delavcev in skupnih želja zmanjšanja ur delovnika pa se je hitro razširila tudi drugod po svetu. Ampak – ali se vam zdi, da smo delavci dosegli vse, kar smo si zadali mi in naši predniki?

Ideja o združitvi moči delavskega razreda v boju proti izkoriščevalskim kapitalistom se je začela že leta 1856 v Avstraliji, zaradi enotnosti delavcev in skupnih želja zmanjšanja ur delovnika pa se je hitro razširila tudi drugod po svetu. Ampak – ali se vam zdi, da smo delavci dosegli vse, kar smo si zadali mi in naši predniki?




»Osem ur dela, osem ur rekreacije in osem ur počitka,« je že leta 1817 zahteval Robert Owen. Tri desetletja kasneje so njegove zahteve uresničili tako, da so v Angliji ženskam in otrokom omejili delovnik na 10 ur dnevno, v Franciji pa na 12 ur dnevno, a še vedno sedem dni na teden. Aktivistu je sledil Henry Ford, oče osemurnega delovnika, ki je že leta 1914 svojim delavcem v podjetju Ford Motors delovni dan skrajšal na 8 ur, leta 1926 pa je delovni teden skrajšal iz 7 dni na 5 dni z namenom, da bi delavcem ob enaki plači spodbudil porabo. Mednarodna organizacija je standardni 40-urni delovnik uvedla leta 1936 in tako je 8-urni delovnik postal standard. Nekatere države predstavljajo izjemo – Danci tako delajo 37 ur na teden, Francozi 35, Nizozemci in Belgijci pa 30 ur tedensko. Pa vendar – ste se kdaj vprašali, kako 8-urni delovnik vpliva na nas in na naše psihofizično zdravje? Kaj takšen delovnik predstavlja fizičnim in kaj kreativnim delavcem?

Kaj se je spremenilo v 200 letih?

Na kratko – ogromno. Se vam zdi, da smo obtičali v spremembah, ki so se zgodile že našim prednikom in se nas držijo vse do danes le zato, ker smo jih preprosto navajeni in smo to vedno počeli? Podjetja se razvijajo in zaradi razmer na trgu dela postajajo vse bolj kreativna, hkrati pa to inovativnost zahtevajo tudi od svojih zaposlenih, in tukaj se postavlja vprašanje – ali je 8-urni delovnik sploh smiseln? Takšen način zaposlovanja povzroča veliko težav tako delodajalcem kot zaposlenim, prav tako pa današnje razmere zahtevajo uravnoteženo delovanje in kombiniranje poslovnega ter zasebnega življenja, da bi povečali in izboljšali kreativnost ter produktivnost na vseh področjih.

Prva, a ne tako pogosta težava - so zaposleni, ki ne dosežejo osem delovnih ur

Ponekod v slovenskih in tujih podjetjih je glavni problem ta, da 8-urni delovnik predstavlja »zabušavanje«, saj nekatere pozicije z zadanimi delovnimi nalogami preprosto ne zapolnijo svojega delovnika s 40 urami tedensko. In tukaj notri seveda ne upoštevamo brskanja po socialnih omrežjih in gledanje filmčkov na YouTube-u. Delodajalci se marsikje ne zavedajo, a delavce plačujejo za »gledanje v prazno« in za to, da se zaposleni na delovnem mestu preprosto prikaže za 8 ur in gre ob 16.00 ali 17.00 domov.

Druga težava - nemogoč delovnik za kreativne delavce

Menim, da je tole navsezadnje večji problem od dejstva, da ljudje nimajo kaj početi med delovnim časom. Ljudje nismo roboti in nikoli ne bomo, to je vsekakor vsem še kako jasno. Preprosto se ne »vklopimo« ob 8.00 zjutraj in »izklopimo« ob 16.00 – naš organizem ne deluje tako. Še posebej ne naši možgani in mentalni procesi. Veliko zaposlenih je kreativnih zgodaj zjutraj ali zvečer, a takrat nimajo možnosti, da bi se izkazali in opravljali delovne naloge, saj a) doma nimajo vseh pripomočkov kot na delovnem mestu, b) so deležni drugih faktorjev, ki motijo mir in koncentracijo. Ravno zaradi teh razlogov 8-urni delovnik na tem mestu odpade.


Naši možgani niso ustvarjeni za to, da bi 8 ur neprestano delali in bili fokusirani na delo, še posebej ne v teh časih, ko delodajalci od nas zahtevajo vedno več nalog in opravil.

Tretja težava – ljudje ne maramo, da nam kdo ukazuje

Razdelimo dan na 8 ur dela, 8 ur spanja in 8 ur prostega časa. Od časa, ki nam preostane za samouresničevanje, odbijte 2 uri vožnje v službo in nazaj. Ostane nam torej 6 ur za preživljanje z družino, relaksacijo, hobije, telovadbo, za prijatelje. Kar težko, kajne? Ravno zaradi tega je nivo našega zadovoljstva zelo nizek in vedno več je ljudi, ki so nagnjeni k debelosti in depresiji. Posledično je vedno manj volje za popravljanje nastale situacije, saj ljudje neprestano iščemo izgovore, zakaj si ne bi vzeli več časa zase, zakaj ne moremo na masažo kljub temu, da nas močno boli hrbet od neprestanega sedenja v pisarni, zakaj se ne razgibamo in gremo na pol- ali enourno telovadbo, čeprav vemo, da gredo kilogrami samo gor in gor…


Podjetja z 8-urnim delovnikom opažajo, da izgubljajo talentirane in uspešne delavce zaradi a) drugih napredno mislečih podjetij, ki ponujajo fleksibilen delovni čas in b) samostojnih poti, na katero se takšni delavci podajo. Zaposleni se začenjajo zavedati, da obstajajo boljši načini dela, ko je omejen delovnik in da obstajajo boljše nagrade ter stimulacije, ko se enkrat podajo v svet samostojnega podjetništva.


Zato – delavci, razmislite o kvaliteti vaših življenj. Četudi z veseljem hodite v službo, to navsezadnje ni vse. Ne bodite samo delavci ampak ljudje s svojimi željami, hobiji, interesi, s katerimi bi se želeli ukvarjati. Razmislite, ali ne bi raje potrebovali še ene simbolične delavske ustaje, kot je bila tista prva daljnega leta 1856. Razloge imamo, pa vendar, ali imamo tudi moč?


Več o zgodovini praznika dela in o tem, kako se je razvijal delavski praznik, si preberite v članku 1. maj – mednarodni praznik delavce.



Avtor: Anja Damjanović za MojeDelo.com

Povej naprej

Izberi področje dela