Kaj odloča – VIP ali znanje in izkušnje?

Znano je, da se v današnjem svetu zvez in poznanstev veliko služb dobi prav prek VIP. Ja in kaj potem, boste rekli?! Spremljanje prostih delovnih mest in pošiljanje prošenj ne obrodi najslajših sadov. Kot najpogostejši razlog pa se po navadi izkaže prav pomanjkanje zvez in poznanstev.

Brez izkušenj težko do zaposlitve

Delovne izkušnje so prav gotovo dejavnik, ki vpliva na odločitev o zaposlitvi novega delavca. Ni pa edini, zato poleg delovnih izkušenj delodajalce običajno pred dokončno odločitvijo o zaposlitvi kandidata zanima še mnogo drugih stvari. »Delodajalci, ki bi zaposlovali izključno na podlagi delovnih izkušenj, se zelo verjetno hitro soočijo s tem, da bi morali pred izborom nekega kandidata upoštevati še kateri dejavnik, zato so navadno delovne izkušnje le ena od mnogih stvari, ki vplivajo na odločitev o zaposlitvi,« je povedal mag. Matej Intihar nekdanji generalni direktor Modrega študentskega servisa in dodal: »Veliko dejavnikov je tudi subjektivnih, čemur bi se delodajalci pri zaposlovanju sicer radi izogibali, na koncu pa odloča tudi všečnost oziroma ujemanje s tistim, ki opravlja intervju. Prav zaposlitveni intervju namreč odloča, ali se bo delodajalec odločil za nekega delavca ali za nekoga drugega, zato je dobra priprava na ta intervju ključnega pomena.«

Iz tega lahko povzamemo, da je dobro, če imaš dober uspeh in veliko delovnih izkušenj, kar pomeni, da si dober praktik in teoretik. Kaj je bolje, več delovnih izkušenj ali dober uspeh, je odvisno od delovnega mesta. Za nekatera delovna mesta so zelo pomembne delovne izkušnje in manj šolski uspeh, drugič je obratno. Ker so pri nas šole in fakultete običajno zelo teoretično usmerjene, se mora vsakdo sam potruditi, da že v času šolanja združi teorijo in prakso in si tako pridobi prednost pred drugimi kandidati. »Pomembni člen pa so seveda tudi reference oziroma izkušnje in priporočila prejšnjega oziroma prejšnjih delodajalcev. Na podlagi le-teh lahko namreč zaposlovalec ugotovi primernost kadra, ki se prijavi na posamezni razpis za prosto delovno mesto. Iskalcem zaposlitve zato svetujemo, da navedejo prav vse delovne izkušnje, ki kažejo na to, da bi neko delo, za katerega se potegujejo, opravljali kakovostno. Tako naj iskalci navedejo tudi delo prek študentskega servisa in priložijo morebitne reference podjetij, pri katerih so delali. Za podkrepitev vztrajnosti pri nekem delu pa so dobrodošle tudi izkušnja oziroma referenca o rednem aktivnem ukvarjanju s športom – še posebno, če so prisotni tudi tekmovalni uspehi,« pojasnjuje Drago Cotar, nekdanji prvi mož Zavarovalnice Maribor.

Zaposlovanje skoraj v celoti upravlja mreža zvez in poznanstev

Zaposlitev v podjetju prek »vez in poznanstev« je za delavca ugodna. Pri zaposlovanju je v Sloveniji že uveljavljen standard, da se brez zvez težko dobi delo. Sicer bi lahko rekli, da je to korupcija, sploh v podjetjih, ki so znana po tem, da so zelo zaprta za ljudi, ki niso kakor koli povezani s podjetjem. To je splošen standard zaposlovanja v državi, ki ga uprizarjajo tudi nekatera najbolj uspešna podjetja. Networking oziroma socialne vezi in poznanstva posameznikov so zelo pomembne pri iskanju zaposlitve. Veze in poznanstva so že same po sebi networking, saj ljudje z večjo mrežo zvez lažje dobijo boljša delovna mesta, imajo manj težav pri iskanju in hitreje najdejo novo zaposlitev. Ključ uspeha v posameznikovi karieri je nenehno vzpostavljanje, graditev in ohranjanje svojih socialnih vezi, saj so le-te glavni vir informacij in virov, ki so potrebni za dosego upeha v karieri. Ne smemo pa pozabiti, da so ključne vezi, ki jih moramo negovati, tiste, ki nam lahko prinesejo več uspeha. Seveda pa to ne pomeni, da se moramo žrtvovati in navezovati stike z ljudmi, ki nam ne odgovarjajo ali nimamo z njimi nobenega skupnega interesa. Posameznikova uspešnost je velikokrat bolj odvisna od tega, koga pozna, kot od tega, kaj zna.

Nekdanja vodja službe za zaposlovanje na Zavodu R Slovenije za zaposlovanje Andreja Sever meni, da so zveze zelo pomembne, a pravi: »Vendar ne z vidika, da nam bo ta 'nekdo' zagotovil zaposlitev v tem podjetju, temveč z vidika, da nam lahko posreduje veliko informacij o podjetju, delovnem mestu, naravi dela … ter sodelavcih.« Te informacije so nepogrešljive, če želimo resno kandidirati na prosto delovno mesto, saj se le z izčrpnimi informacijami o podjetju oziroma zahtevah delovnega mesta uspemo delodajalcu predstaviti tako, kot od nas pričakuje. Te informacije nam pomagajo, da v vlogi za prosto delovno mesto poudarimo tiste kompetence, ki so nepogrešljive za opravljanje dela v okviru razpisanega delovnega mesta. To je treba zapisati že v pisni vlogi, saj je dobra vloga zagotovilo za vabilo na razgovor, na katerem imamo v osebnem stiku možnost prepričati delodajalca, da smo najboljši med kandidati.

Pridobitev zaposlitve prek zvez je hitrejša

Država predpisuje, da morajo podjetja – sploh pa državne ustanove – razpisati javne razpise o prostem delovnem mestu, čeprav je že znano, kdo bo to delovno mesto zasedel. Če je za najvišja delovna mesta to še sprejemljivo, saj ima politika v resnici vpliv na postavljanje ključnih ljudi na pomembna mesta, kar je po svoje razumljivo, pa je taka praksa popolnoma nepotrebna tudi pri nižjih delovnih mestih in v podjetjih, ki niso v državni lasti. Vendar se temu ne bomo in ne moremo izogniti. »To je pač dejstvo. Povsem brezplodno je razpravljati o pravičnosti, enakosti in podobnih elementih znanstvene fantastike. Zveze in poznanstva pač delujejo na vseh ravneh in v vseh resorjih – pri avtomehanikih, zobozdravnikih, kadrovikih in duhovnikih. Ni tako pomembno vprašanje, ali je nekdo dobil zaposlitev po zvezah. Bolj pomembno je, ali bodo njegovi rezultati na nekem delovnem mestu ustrezni. Če niso, bi moral za slabe rezultate odgovarjati tisti, ki je takega kandidata priporočil,« je povedal Radovan Kragelj, direktor podjetja Kragelj & Kragelj.

Bolje bi bilo ukiniti obveznost razpisov za prosta delovna mesta

Podjetja naj razpišejo samo delovna mesta, ki jih v resnici iščejo, ne pa da to počnejo zgolj zaradi zakonodaje in zavedejo vse prijavitelje na delovno mesto, za katero se že vnaprej ve, da ne bodo izbrani. Prijavitelji tako izgubljajo veliko: čas, denar in upanje za delo, za katerega že na začetku nimajo možnosti, da ga bodo dobili, ker je rezervirano za že vnaprej izbranega kandidata. Lažno upanje povečuje njihovo razočaranje, dodatno pa izgubljajo energijo in čez čas tudi voljo.

Najbolj pomembno za iskalca nove zaposlitve pri vsem tem pa je, kako se pravilno lotiti iskanja zaposlitve

Pravilni pristop in izvirno napisana prošnja sta ključ do uspeha. Če bo vaša prošnja ali ponudba za prosto delovno mesto izstopala iz kupa drugih prispelih prošenj, boste korak bližje k uspehu. K temu je dodala svoje tudi nekdanja svetovalka generalne direktorice na območni službi za zaposlovanje v Mariboru Silvija Pehnec, ki pravi: »Novim iskalcem svetujemo, da s pomočjo svojega svetovalca zaposlitve prehodijo magično pot in si odgovorijo na vprašanja:

Kaj hočem? Kaj znam? Kaj zmorem? Kaj je moj cilj? Kako ga realizirati? In ob tem ne pozabimo, da je lastna aktivnost zagotovilo, da bomo cilj tudi dosegli.« Iz tega lahko sklepamo, da bomo bolj uspešni, če se bomo držali svojih načel, in bomo drugačni, samozavestni, če bomo vedeli, kaj in koliko zmoremo. Na poti do nove zaposlitve bomo premagali tudi največje ovire, ki jih nam lahko nekdo postavi, in v zelo kratkem času našli pravo zaposlitev, ki nam bo v veselje in ponos. Ne pozabimo pa na VIP!

»Delodajalci, ki bi zaposlovali izključno na podlagi delovnih izkušenj, se zelo verjetno hitro soočijo s tem, da bi morali pred izborom nekega kandidata upoštevati še kateri dejavnik, zato so navadno delovne izkušnje le ena od mnogih stvari, ki vplivajo na odločitev o zaposlitvi,«

»Iskalcem zaposlitve zato svetujemo, da navedejo prav vse delovne izkušnje, ki kažejo na to, da bi neko delo, za katerega se potegujejo, opravljali kakovostno. Tako naj iskalci navedejo tudi delo prek študentskega servisa in priložijo morebitne reference podjetij, pri katerih so delali. Za podkrepitev vztrajnosti pri nekem delu pa so dobrodošle tudi izkušnja oziroma referenca o rednem aktivnem ukvarjanju s športom – še posebno, če so prisotni tudi tekmovalni uspehi.«

»Ni tako pomembno vprašanje, ali je nekdo dobil zaposlitev po zvezah. Bolj pomembno je, ali bodo njegovi rezultati na nekem delovnem mestu ustrezni. Če niso, bi moral za slabe rezultate odgovarjati tisti, ki je takega kandidata priporočil.«

Kako vam lahko mreženje pomaga pri iskanju nove zaposlitve pa si preberite v spodnjem članku.