Ko so delodajalci z Marsa in iskalci s Plutona

Delodajalci in iskalci imajo precej skupnega - namreč delovna mesta, ki jih oboji želijo zapolniti. Med enimi in drugimi poteka precej komunikacije, ki pa ni vedno čisto jasna oz. prihaja do napačnih predstav. Le-te precej otežujejo, da bi bili tako eni kot drugi v postopku iskanja zadovolj(e)ni.

Komunikacija med delodajalci in iskalci

Iskalci zaposlitve in delodajalci v postopku izbiranja izmenjamo precej informacij. Najprej je tukaj oglas kot sporočilo iskalcem, kaj iščemo, potem so prijave, življenjepisi, vprašanja s strani iskalcev, pa seveda razgovori. Kje se zaplete? Osredotočimo se tokrat bolj na iskalce, čeprav bi se tudi pri delodajalcih kaj našlo. Kadroviki s(m)o seveda različni, zato naslednje stvari mogoče ne veljajo pri vseh za napako, govorim iz lastnih izkušenj.

1. 'Poprijel bom za vsako delo'

Praviloma je kandidatov vedno veliko in motivacija za določeno delo je odločilna za izbor.

• Pogosta situacija: sploh ne veste, kaj bi sami s sabo in na razgovoru posledično delujete mlačno. Ne boste prepričali - tak, ki ne pozna sebe in svojih interesov, bo na delu morda hitro ugotovil, da to ni zanj, delodajalca bo spet stalo (denarja in časa za nov izbor). Če sami ne veste, kaj bi bilo za vas (nikar ne recite, da ste zadovoljni s čimerkoli), potrebujete poklicno svetovanje ali študentska dela, da poskusite več stvari.  

• Če vam ni odveč občasno tudi pometati oz. nad 'nižjim' delom ne boste vihali nosu, je to seveda pozitivno – le ugotovite, kaj bi radi opravljali kot glavne naloge.

2. 'Sicer bi raje delal v marketingu, a teh delovnih mest v oglasih ni veliko, zato bom poslovni sekretar'

Res iščite delo, ki si ga želite – lažje boste prepričali na razgovoru s pristnim interesom, boljši boste pri takem delu in bolj zadovoljni, kar si vse želi tudi vaš šef. Malokdo bi izbral nekoga, ki bo pač po sili razmer počel nekaj, kar mogoče zna, a brez vsake energije - pa tudi sami verjetno ne bi želeli trpeti in biti vsak mesec na bolniški od same zdolgočasenosti ali muke. No, verjetno pa vas bo tako ali tako na razgovoru kdo resnično motiviran premagal.

3. 'Z diplomo bom lažje sprejet na delovno mesto, ki zahteva le V. stopnjo izobrazbe'

Sploh ne drži, to bo veliko težje in sicer iz več razlogov.

• Če delodajalec razpiše delovno mesto za določeno stopnjo izobrazbe, je verjetno delo takšno, da višja izobrazba ni potrebna, temu primeren je tudi dohodek. Najverjetneje vam delo ne bo izziv, nezadovoljni boste s plačo in ob prvi priložnosti si boste poiskali kaj drugega. Delodajalci niso neumni, ne želijo ponovno iskati čez pol leta - ali kolikor bo pač trajalo, da kaj primernega najdete.  

• Če piše 'možnost napredovanja', to stvari še vedno ne reši. Napreduje načeloma nekdo, ki se pri delu izkaže – če gre za delo, ki vas ne veseli, najbrž ne boste blesteli. Možnost napredovanja je tudi še vedno samo možnost, ne obljuba – če boste pri svojem delu nezadovoljni, pa v kratkem času ne boste napredovali, boste šli.  

• Če je naštetih več stopenj izobrazbe ali piše celo naravnost, da izobrazba ni pomembna, zgoraj napisano seveda ne velja. V tem primeru šteje nekaj drugega, največkrat izkušnje.

4. 'V oglasu piše 'stimulativni dohodek', potem pa so mi ponudili 500 EUR osnove'

Res je izraz 'stimulativno' verjetno kdaj zlorabljen, a načeloma gre za princip dohodka, ki vas motivira, običajno tako, da se nagradi vaše dosežke (npr. doseženo prodajo, povečano zadovoljstvo strank…). To ne pomeni, da bo dohodek nujno v osnovi slab in bo visok samo, če boste ultra uspešni, prav tako pa ne pomeni obratnega – pomeni le, da boste dobili nek fiksen del in še nek dodatek za doseženo. Koliko je česa, boste izvedeli kasneje.

Izognimo se nesporazumom – navsezadnje ne iskalci in ne kadroviki ne želimo izgubljati časa za razgovore, kjer je vnaprej jasno, da zaposlitev ne bi koristila nobeni strani.

Na delovnem mestu velikokrat pride do nesporazumov v komunikaciji. Preberite si, kako premostiti takšne ovire.