Zaposlitveni portal MojeDelo.com za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo? Strinjam se Želim izvedeti več

25 let trga dela v Sloveniji

30.6.2016

Povej naprej

Pred 25-imi leti smo gledali Jureta Zdovca, takrat vrhunskega košarkarja, danes vrhunskega trenerja, kako je sredi tekmovanja zapustil jugoslovansko reprezentanco na evropskem prvenstvu v Italiji in se vrnil v Slovenijo, da bi se boril v desetdnevni osamosvojitveni vojni, s katero je država potrdila neodvisnost od stare Jugoslavije. In danes, 25 let po rojstvu neodvisne Slovenije, si poglejmo, kako se je trg dela razvijal skozi čas na naših tleh.

Pred 25-imi leti smo gledali Jureta Zdovca, takrat vrhunskega košarkarja, danes vrhunskega trenerja, kako je sredi tekmovanja zapustil jugoslovansko reprezentanco na evropskem prvenstvu v Italiji in se vrnil v Slovenijo, da bi se boril v desetdnevni osamosvojitveni vojni, s katero je država potrdila neodvisnost od stare Jugoslavije. In danes, 25 let po rojstvu neodvisne Slovenije, si poglejmo, kako se je trg dela razvijal skozi čas na naših tleh.


Osamosvojitev Slovenije

Od socializma do…

Družbena ureditev Jugoslavije je sledila znanstvenemu socializmu, kjer je bilo uveljavljeno načelo delavskega in družbenega samoupravljanja, kjer je prvo predstavljalo bistven del jugoslovanskega socializma. Njegov konec lahko pojmujemo z razpadom komunističnih držav med letoma 1989 in 1991.

Tipična lastnost socialističnega režima je bilo pomanjkanje – mala in srednje velika podjetja od 10 do 100 zaposlenih niso obstajala, velika podjetja pa so bila produkt politično administrativnih odločitev oblasti. Posledica tega je bil obstoj enega ali dveh podjetij, ki sta proizvajala določeno dobrino. Socialistični državi je pripadal ves presežek, ki so ga ustvarila državna podjetja. Tem problemom se je kmalu pridružila še inflacija in odklonilen odnos podjetij do proizvodne specializacije, za velika podjetja pa je veljalo pravilo samozadostnosti oz. internalizacije poslovnih aktivnosti.

Zaradi zloma socialističnega sistema je Slovenija utrpela kar nekaj negativnih posledic na gospodarskem in socialnem področju: upad gospodarske aktivnosti, socialno razslojevanje in ogroženost, brezposelnost, nezakonitosti ter zapleti ob privatizaciji in denacionalizaciji.

Od tranzicije do…

Po propadu planskega gospodarskega sistema v začetku 90-ih je nastopilo obdobje tržnega gospodarstva, s čimer je se začel proces prestrukturiranja, kar označujemo s pojmom tranzicija. Odstotek brezposelnosti se je povečal, veliko podjetij je zaradi nekonkurenčnosti, izgube trga in pomanjkanja kapitala propadlo. Nekdanja državna podjetja so se preoblikovala v delniške družbe ali v podjetja v zasebni lasti. Kljub temu, da je Slovenija izgubila dobršen del pomembnega tržišča, je obstajalo dovolj prodornih in uspešnih podjetij, ki so v novih gospodarskih razmerah obdržala ali povečala svoj tržni delež (takšna so farmacevtska industrija, proizvodnja gospodinjskih aparatov, avtomobilska industrija, proizvodnja barvil in živilska industrija), nekaterim pa ni uspelo premagati konkurence iz razvitejših evropskih ter azijskih držav (tekstilna, lesna, strojna in elektrotehnična industrija).

Po letu 1993 (in še intenzivneje po vstopu v EU v letu 2004) se je pojavila globalizacija in s tem povezana internacionalizacija gospodarstva. Delež tujih naložb je v primerjavi z drugimi tranzicijskimi državami rasel veliko počasneje in še leta 2005 je veljala Slovenija za eno izmed držav z najmanj tujega kapitala.

V času tranzicije se je spremenila tudi usmerjenost gospodarstva, saj se je močno povečal delež in pomen storitvenih dejavnosti (trgovina, zavarovalništvo, telekomunikacije), kjer se je povečal delež zaposlenih. Več kot očitno je to opazno v sektorju trgovine na drobno, na novo so nastale nepremičninske agencije, borzno posredniške hiše, finančno svetovalne službe, reklamne agencije, medijsko informativne službe, izobraževanje in znanost. Po letu 1996 je v Sloveniji nastala nova univerza, dve visoki šoli, tehnološki parki in podjetniški inkubatorji.

Od gospodarske rasti do…

Po težavah v tranziciji si je Slovenija hitro opomogla in je veljala za zgled postsocialističnih držav. Kot prva z območja nekdanje Jugoslavije je tako vstopila v mednarodne integracije in izgledalo je, da je bil gradualističen način tranzicije (mehkejši gospodarski in socialni prehod) iz zgodovinskega vidika pravilna izbira pristopa.

Po letu 1993 je sledilo izboljšanje stanja po transformacijski depresiji. Nižje stopnje rasti v letu 2000 in 2001 so bile gotovo posledice tujega in domačega povpraševanja (negotove ekonomske razmere v svetovnem merilu, zmanjševanje gospodarske rasti na Zahodu, neustrezna politika Rusije pri določanju cen nafte brez oblikovanja stabilizacijskega sklada) in strukturni dejavniki (šibek tehnološki razvoj in inovativnost, slab prenos in uporaba znanja, neurejeno vseživljenjsko izobraževanje). Nekateri so slabo stanje izkoristili za kritiko gradualizma. Naslednje leto je bila opazna gospodarska rast, ki je bila posledica domačega investiranja, povečanja neto izvoza in izboljšanja položaja v Rusiji, bivši Jugoslaviji in v državah CEFTA (Central European Free Trade Agreement).

Od gospodarske krize do…

Kako se je svetovna kriza sploh začela? Povzročila jo je finančna kriza, ki se je pojavila pomladi leta 2007 v ZDA, povod zanjo pa je bil padec nepremičnin, ki se je zgodil leto prej. Kot padec svetovnega bančnega sistema velja stečaj ameriške banke Lehman Brothers, do katerega je prišlo leta 2008, kar je predstavljal znak za zaostritev pogojev posojanja denarja na finančnem trgu. Preko ZDA se je situacija širila na Evropo in druge dele sveta tudi na realno gospodarstvo in zaradi globalne povezanosti finančnih trgov so bile posledice hitro opazne.

Države, ki so uvažale slovenske izdelke, so zmanjšale naročila, kar se je poznalo v proizvodnji slovenskih podjetij, ki so imele velik trg v tujini. Najbolj na udaru so bila avtomobilska in kovinska industrija ter gradbeništvo.

Gospodarska zbornica Slovenije je želela pomagati pri čim hitrejšem dvigu na noge Slovenije iz krize, zato so kmalu pripravili ukrepe, ki so zbrani in prvotno napisani v 46-ih točkah. Nanašajo se:

- na pravno državo (gospodarstvo za izboljšanje razmerij potrebuje tak pravosodni sistem, ki bo deloval hitro in pravično),
- na boljše poslovno okolje (pametna zakonodaja, dvig odzivnosti, nižji stroški poslovanja, sprememba pokojninske reforme),
- na nov razvojni zagon (zagon investicij, podpora inovacijam in javno naročanje),
- na odločno podporo izvozu (okrepiti poslovne vezi s tujino, podpora internacionalizaciji in usposabljanje podjetij, spodbujanje tujih naložb in posledično novih delovnih mest).

Od družbe znanja do…

Trenutno živimo v družbi znanja, kjer človeški kapital predstavlja vir konkurenčne prednosti. Kvalitetno podjetje se torej ponaša z zaposlenimi z znanjem in izkušnjami, veščinami, sposobnostmi in inovativnostmi, ki pripomorejo k uspešnosti in konkurenčnosti podjetja. Inovativnost tako postaja ključno vodilo konkurenčnosti podjetij, ki z inovacijami pospešujejo svojo rast, stroškovno učinkovitost, izboljšujejo svoj konkurenčni položaj in poslovno uspešnost.

Ključne značilnosti podjetja, ki omogočajo strateške premike, so: prebojne inovacije, osvajanje novih trgov, pripojitve podjetij, hitrost pri uvajanju inovacij.

Če želimo torej uspešno gospodarstvo v državi, morajo podjetja zgraditi takšno inovacijsko politiko, ki bo skladna s strateško usmeritvijo države. Pogoj je, da poznamo smernice, ki jih določa Evropska unija ter interese države in sestavimo takšno politiko podjetja, ki bo te povezovala.

Preverite, kako se bo spreminjal način dela v prihodnosti.


PREBERITE SI


Avtor: Anja Damjanović za MojeDelo.com

Povej naprej

Izberi področje dela