Zaposlitveni portal MojeDelo.com za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo? Strinjam se Želim izvedeti več

5 mitov kreativnosti

3.2.2016

Povej naprej

Kreativnost je v poslovnem svetu dosegla visoko stopnjo potrditve in zanimanja zanjo, vendar pa o dnevni inovativnosti in kreativnosti na delovnem mestu vemo izredno malo. Od kod prihajajo vse te ideje? Kakšno okolje omogoča razcvet in uspešnost? Kako lahko vodje spodbujajo kreativnost in premagajo vse ovire?

Miti kreativnosti na delovnem mestu

Kreativnost je v poslovnem svetu dosegla visoko stopnjo potrditve in zanimanja zanjo, vendar pa o dnevni inovativnosti in kreativnosti na delovnem mestu vemo izredno malo. Od kod prihajajo vse te ideje? Kakšno okolje omogoča razcvet in uspešnost? Kako lahko vodje spodbujajo kreativnost in premagajo vse ovire?



Največjo študijo s tega področja je opravila predstojnica oddelka za Podjetniški menedžment na Harvard Business School, Teresa Amabile, ki je s skupino doktorjev znanosti, podiplomskih študentov in direktorjev več podjetij zbrala skupno 12.000 dnevnih odgovorov 238 kreativnih ljudi z različnih področij. Sodelujoči niso vedeli, da skupina preučuje kreativnost, dnevno so odgovarjali na vprašanja o poteku delovnega dne, težavah in idejah, s katerimi so te težave premagali.

1. So lahko kreativni samo kreativni ljudje?


V pogovorih z menedžerji je prof. Amabile vedno skušala ugotoviti, kje v svojih podjetjih najbolj spodbujajo kreativnost. Tipičen odgovor je vedno: raziskave in razvoj, marketing in oglaševanje. Kasneje jih vpraša, kje ne potrebujejo kreativnosti. Navaden odgovor je računovodstvo. Seveda zaradi slabega prizvoka, ki ga je kreativno računovodstvo pridobilo z računovodskimi škandali tipa Enron. Torej med menedžerji še vedno vlada prepričanje, da nekateri ljudje so kreativni, drugi pa pač niso. To pa ni resnično. Menedžerji si morajo prizadevati za kreativnost vseh zaposlenih.

Dejstvo je, da so skoraj vse raziskave s tega področja pokazale, da je vsak povprečen človek zmožen neke stopnje kreativnega dela. Kreativnost pa temelji na večjem številu dejstev: izkušnje, znanje, tehnične sposobnosti, talent ter zmožnost sprejemanja novih zamisli. Pomembna pa je tudi stopnja samomotivacije, saj se le malo ljudi zaveda svojega potenciala. Podobno pa imajo tudi podjetja pred sabo še mnogo dela, da bodo odpravila vse ovire za kreativnost.

2. Je denar motivator kreativnosti?


Po besedah prof. Amabilove so ljudem postavili vprašanje: "V kakšnem obsegu ste motivirani za delo z denarjem?" Veliko jih je odgovorilo, da vprašanje ni relevantno, saj o denarju ne razmišljajo na dnevni bazi. Nekaj ljudi, ki pa se je veliko ukvarjalo z razmišljanjem o svojih nagradah, pa je prikazalo zelo malo kreativnega razmišljanja.

Kadar so ljudje prepričani, da morajo biti nagrajeni za vsak premik, ki ga opravijo na delovnem mestu, postanejo zelo nenaklonjeni tveganju, kar pa pomeni malo kreativnosti. Seveda morajo ljudje dobiti občutek, da so pošteno plačani, je pa raziskava pokazala, da ima večjo vrednost ozračje v podjetju, ki omogoča, podpira in vrednoti kreativnost. Ljudje želijo priložnost, da se lahko poglobijo v svoje delo ter pokažejo nek razvoj. Ljudje so najbolj kreativni, ko skrbijo za svoje delo in lahko razvijajo svoje sposobnosti.

3. Ali bitka s časom res spodbuja kreativnost?


Večina ljudi meni, da je najboljša pod pritiskom, glede na raziskavo pa lahko opazimo nekaj ravno nasprotnega. Večina jih je bila najmanj kreativna ravno ob bitki s časom. In ne samo to, kreativnost je padla tudi v naslednjih dveh dneh. Največji problem je ta, da se ob bitki s časom nimamo časa podrobneje ubadati s težavo. Kreativnost pa zahteva čas, v katerem lahko težavo spoznamo, rešitve pa prihajajo kar same.

Največji problem pa ni čas, temveč motnje. Ljudje so lahko kreativni tudi s pištolo, namerjeno v glavo, vendar se tako težko osredotočijo na težavo. Potrebno jih je obvarovati pred motnjami, jim predstaviti pomembnost zadeve ter jim zaupati.

4. Strah


V raziskavi so vse dnevne vpise pregledali tudi na osnovi predpostavk: strah, zaskrbljenost, žalost, jeza, veselje in ljubezen, ki so jih ta dan doživeli intervjuvanci. Ugotovitev je ta, da je kreativnost najbolj asociirana z veseljem in ljubeznijo ter negativno z jezo, s strahom in z žalostjo. Največjo kreativnost pa so pokazali predvsem naslednji dan po kakšni pozitivni izkušnji. Kadar so ljudje zadovoljni s svojim delom, obstaja velika možnost, da bodo prišli do nekega spoznanja, ki čez noč naslednji dan preide v kreativno idejo. Srečen dan lahko tako pomeni kreativnost v naslednjem.

5. Tekmovalnost vs. sodelovanje


Obstaja prepričanje, da interna tekmovalnost spodbuja inovativnost. V raziskavi je bilo ugotovljeno ravno nasprotno. Kadar ljudje tekmujejo, namesto da bi sodelovali, je najbolj na udaru ravno kreativnost. Najbolj kreativni "timi" so tisti, v katerih je dovolj samozaupanja za izmenjavo podatkov in mnenj. Kadar pa ljudje tekmujejo za priznanje drugih, prenehajo z deljenjem informacij, kar deluje destruktivno, saj nihče v podjetju nima dovolj informacij, da bi si lahko sam ustvaril popolno sliko.

Avtor: Maja Radišek za MojeDelo.com

Povej naprej

Izberi področje dela