Zaposlitveni portal MojeDelo.com za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo? Strinjam se Želim izvedeti več

“Pred prihodom v tujino si postavite realna pričakovanja.”

Povej naprej

Veronika iz Anglije je v Telfordu za nedoločen čas zaposlena na delovnem mestu grafičnega oblikovalca in asistenta marketinga. Njene zadolžitve so oblikovanje različnih tiskovin, promocijskih materialov ter internih dokumentov, poleg tega pa skrbi za izdelavo promocijskega materiala podjetja. Meni, da je v Združenem kraljestvu za mlade veliko več možnosti za zaposlitev na različnih področjih, kjer skrbijo, da zaposleni ne stagnirajo, temveč se neprestano razvijajo.

Veronika iz Anglije je v Telfordu za nedoločen čas zaposlena na delovnem mestu grafičnega oblikovalca in asistenta marketinga. Njene zadolžitve so oblikovanje različnih tiskovin, promocijskih materialov ter internih dokumentov, poleg tega pa skrbi za izdelavo promocijskega materiala podjetja. Meni, da je v Združenem kraljestvu za mlade veliko več možnosti za zaposlitev na različnih področjih, kjer skrbijo, da zaposleni ne stagnirajo, temveč se neprestano razvijajo.




Veronika je v Telfordu zaposlena kot grafična oblikovalka in asistentka v v marketingu.

Veronika, kdaj si se prvič srečala s tujino? Kaj te je pripeljalo čez mejo in kako je potekala pot do situacije, v kateri si zdaj?

Prvič sem se s tujino za daljši čas srečala, ko sem se po več obiskih Erasmus prijateljev odločila, da se leta 2010 odpravim na prakso v Budimpešto, kjer sem spoznala fanta (Angleža), ki je takrat delal in živel na Madžarskem. Kasneje sem opravljala Erasmus prakso v Angliji, vendar sem se, predvsem zaradi študija, za nekaj časa vrnila v Slovenijo. S fantom sva se sicer odločala med življenjem v Sloveniji ali v Angliji, vendar sva se naposled zaradi boljših zaposlitvenih možnosti za oba ter boljšega življenjskega standarda odločila za slednjo.

Si imela veliko opravka z birokracijo?

Začetna birokracija v Angliji je dokaj enostavna. Pridobiti moraš le National Insurance Number (številko nacionalnega zavarovanja) in lahko začneš z delom. Kot novi priseljenec je včasih malce zapleteno odpreti bančni račun in marsikdo gre skozi kopico težav, vendar jaz nisem imela nobenih. V Sloveniji pa si pri večini zadev del neskončnega tavanja od urada do urada – ne bi rada posploševala, sem pa tja naletiš na kakšnega res super uradnika, ki je prijazen in ti dejansko pomaga z uporabnimi informacijami, ampak večinoma pa brezciljno tavaš od pisarne do pisarne in samo nabiraš popolnoma nasprotujoče si in pogosto napačne informacije ... Potem pa še vsa »papirologija,« ujetost našega birokratskega aparata v popolnoma nefleksibilen primež ... Požre ogromno časa in živcev, na kratko.

Kako je področje grafičnega oblikovanja razvito v Sloveniji? Je službo v tej branži veliko lažje najti v Angliji?

Definitivno je v Angliji več možnosti za zaposlitev. Veliko podjetij ima zaposlene svoje oblikovalce, za razliko od Slovenije, kjer to ni toliko razvito oz. se večkrat poslužujejo agencij ali samostojnih podjetnikov. Konkurenca v Angliji je velika, vendar je precej tudi povpraševanja in posameznik lahko izbira med več usmeritvami: delo za agencije, korporacije, pogodbeni projekti, področje oblikovanja, ipd.

Kako je potekalo tvoje iskanje zaposlitve v tujini?

Iskreno, vse je potekalo precej hitro. Dva tedna po selitvi sem začela brskati po različnih zaposlitvenih portalih in takoj zasledila oglas, ki je ustrezal moji izobrazbi in interesom. Večina oglasov na takšnih portalih je podana preko zaposlitvenih in kadrovskih agencij, veliko je tudi “headhunterjev”, in redko se zgodi, da podjetje samo objavi oglas oz. išče kandidata.

Oglas za moje delo je bil objavljen preko kadrovske agencije. Poslala sem jim življenjepis  in portfolio, naslednji dan pa sem prejela sporočilo s prošnjo, naj jih pokličem, ko bom imela čas. Prvi kontakt z agencijo je bil zelo sproščen. Čim se jim zdi, da tvoj profil ustreza delovnemu mestu, te vprašajo za dovoljenje za posredovanje življenjepisa do podjetja. Meni so v tem prvem klepetu z agencijo ponudili, da življenjepis pošljejo kar dvema podjetjema, ki sta v tistem trenutku iskala grafičnega oblikovalca. Zanimivo je to, da v procesu prijave za delovno mesto pravzaprav ne veš, za katero podjetje se prijavljaš, seznanjen si samo z opisom dela, nalogami. Šele, ko si jim zanimiv in bi te radi spoznali, ti povedo ime podjetja, na katerega se prijavljaš.

Prvi razgovor za podjetje, v katerem delam, je potekal v treh delih, prvi korak je bil pogovor preko Skypa s pisarno v Londonu. Ob koncu me je moj bodoči nadrejeni povabil v drugi krog razgovorov, kjer sem dobila nalogo, da v petih dneh oblikujem embalažo za enega od izdelkov, ki jih izdelujejo in tržijo. Čez dober teden so me povabili na tretji razgovor, ki je potekal na podjetju v Telfordu. Čez dva dni so me klicali iz agencije in mi sporočili, da mi podjetje ponuja službo in v kolikor sem še vedno zainteresirana, mi bodo posredovali pisno ponudbo.

Celoten proces iskanja zaposlitve je po mojih izkušnjah zelo dvosmeren. Po vsakem razgovoru te iz agencije pokličejo in vprašajo o pretekli izkušnji. Zanimalo jih je tudi, ali sem bila po tem še vedno zainteresirana za službo in ali se mi zdi, da je podjetje primeren izziv zame.

Kako si preuredila življenjepis?

Priredila sem ga glede na angleške standarde – nič dramatičnega, ne marajo pa oblike Europass. Zaželeno je, da vanj vpišeš tudi predmete, ki si jih opravljal na maturi ali na zaključnih izpitih srednje šole, ki so ekvivalentni naši maturi. Jaz sem napisala samo imena predmetov, brez ocen, saj imamo drugačen sistem ocenjevanja.

Je imela dokončana izobrazba v tej smeri pomembno vlogo pri iskanju zaposlitve ali tam ne dajejo takšnega poudarka na to?

V mojem primeru je izobrazba zagotovo igrala pomembno vlogo, ni pa to edini kriterij. Veliko bolj kot pri nas jih zanimajo tvoje izkušnje in interesi. Odvisno je tudi, na katero delovno mesto se prijavljaš, saj so tu stopnje in struktura veliko bolj razgibane. Primer: razpisi so lahko za mlade diplomante oz. začetnike (kar pomeni, da te ob delu še izobražujejo, tvoj nadrejeni je tudi tvoj mentor in ti pomaga, te uči, ipd.), srednje izkušene delavce, izkušene delavce ... Izobrazba zagotovo je pomembna in ti ponuja določeno prednost, vendar pa imaš možnost tudi brez nje uspešno napredovati in priti na višje delovno mesto od tistega, kjer si začel, če se izkažeš kot sposoben delavec.




Telford je mesto, ki se trenutno zelo hitro razvija in postaja izredno zanimivo tudi za zaposlitve. Veronika je na svojem oddelku v podjetju edina, ki se ne vozi iz drugega kraja v službo.

Kako poteka tvoj delovnik in kakšno je delovno okolje, v katerem si zaposlena? Ali se ti zdi, da podjetje usliši tvoje potrebe po napredovanju in izzivih?

Moj delovnik je nekoliko fleksibilen, ker lahko začnem kadarkoli med 8. in 9. uro zjutraj. Delam od ponedeljka do petka, običajno od 8:30 do 17:00 – delam 8 ur na dan, vendar malica oz. kosilo tu nista del delovnega časa. Občasno, a zelo redko, grem tudi v London, kjer je sedež podjetja, ampak to je res izjema in ne pravilo.

Podjetje zelo spodbuja napredovanje, rastemo skozi delo in projekte, hkrati pa imamo organizirana tudi različna izobraževanja (npr. za nove oblikovalske programe) – kadarkoli lahko zaprosiš za dodatno izobraževanje, ki je povezano s tvojim delo, in nadrejeni ti vedno pomagajo, če le lahko. Ogromno se učimo tudi eden od drugega – v Telfordu je trenutno zaposlenih pet oblikovalcev (oblikovalski team je sicer baziran v Londonu) z različnimi izkušnjami in znanjem, ki si ga med seboj tudi delimo.

Na splošno so v Združenem kraljestvu zelo usmerjeni v to, da v službi ne stagniraš na istem delovnem mestu za vedno (to velja za službe za nedoločen čas, v Angliji je sicer ogromno tudi pogodbenega dela ali zaposlitev preko agencij). Večina podjetij ima enkrat letno pogovor z zaposlenim, kjer ocenijo njegovo delo (in obratno), z izkušnjami mu tudi višajo prihodke ... Od zaposlenega pričakujejo, da izrazi svoje mnenje in pove, če ga določena stvar zmoti. V praksi to, seveda, ne pomeni, da se vedno vse reši v tvoj prid, je pa popolnoma pričakovano in razumljivo, da jim zaupaš “stiske”, ki se jih poskuša rešiti.

Kakšni so odnosi med nadrejenimi in zaposlenimi ter med sodelavci? Imaš mentorja, ki svetuje in te usmerja, ali bolje rečeno nadrejenega, ki postavlja naloge?

S sodelavci imamo zelo dobre odnose in se večkrat družimo tudi izven službe, gremo v kino, na večerje, na pivo. Imamo nadrejenega – vodjo ekipe, ki je hkrati tudi naš mentor: dodeli nam naloge in pomaga pri kakršnikoli zagati, predaja znanje, svetuje, usmerja ... Je pripravljen odgovarjati na dodatna vprašanja in vedno te bo zalagal z dodatnim znanjem, če si tega želiš.

Katero področje je v tvoji regiji najbolj zaželeno oz. kateri profil je tisti, ki bo takoj dobil zaposlitev?

Telford, relativno mlado mesto, iz katerega izhajajo moje izkušnje v Angliji, se v zadnjih letih zelo hitro razvija in trenutno je ogromno zaposlitev v vseh sektorjih. Veliko ljudi se celo iz večjih okoliških mest vozi v službo v Telford. Med zaželenimi kadri so bolj ali manj vsi poklici v zdravstvu (trenutno primanjkuje zdravnikov, medicinskih sester, tehnikov, zobozdravnikov), tehnični poklici in obrtniki (z različnimi stopnjami izobrazbe, npr. različni inženirji, mehaniki, vodovodarji, električarji ...).. V splošnem primanjkuje kadrov z višjo izobrazbo. Naj le poudarim, da opisujem situacijo v mojem kraju, ki je na področju celotne države zelo raznolika. V Londonu je precej drugače.

Je Velika Britanija zaradi Brexita sploh še dobra izbira za državljane Evropske unije ali bodo pogoji za vstop in delo pri vas poostreni?

Zaenkrat ni nobenih sprememb in obljubljajo, da jih za državljane EU niti ne bo. Dvomim, da bodo sprejeli drastične ukrepe za tiste, ki so v državi nastanjeni legalno, delajo in redno plačujejo davke. Moje mnenje je, da si ZK tega niti ne more privoščiti, saj je tu res ogromno tujcev s cele Evrope in celega sveta, ki delajo v različnih sektorjih in veliko doprinesejo k ekonomiji. V mojem podjetju so sodelavci tako iz Slovaške, Poljske, Latvije, Južne Afrike, Avstralije, Mehike, Španije, Francije, Brazilije ... Ni opaziti nikakršne diskriminacije ali preferenc v zvezi z zaposlovanjem. Se bodo pa vsaj dvoletna pogajanja seveda šele začela, tako da trenutno nihče nima odgovora na ta vprašanja, pa naj bodo še tako črnogleda ali optimistična.

Kaj bi svetovala mladim, ki še razmišljajo, ali odpotovati v tujino ali ne? Kaj je recept za uspeh?

Mladi naj razmislijo, kaj si želijo početi in raziščejo, kakšne so možnosti v državi, v katero se odpravljajo. Postavijo naj si realna pričakovanja glede službe in življenjskih stroškov, saj takrat, ko stvari ne gredo po planu, je dobro imeti vsaj začetni plan in nekaj prihrankov. Seznanijo naj se s potrebnimi birokratskimi postopki, saj je tudi v državah EU potrebno urediti določene papirje, da bi se lahko tukaj zaposlil.

Osebno mislim, da je tujina super izkušnja za vsakogar. Mladi imajo poleg izmenjav in praks še nešteto možnosti, da jo okusijo. Z življenjem izven meja postaneš bolj samostojen, si širiš obzorja, pridobivaš delovne izkušnje. Ni potrebno, da je tujina za zmeraj – vedno se lahko namreč vrneš domov.


Skoči iz svoje cone udobja in preveri ponudbo prostih delovnih mest v tujini.


Anja Damjanović za MojeDelo.com

Povej naprej

Izberi področje dela