Prepoznate prve znake izgorelosti?

Vse se je zgrnilo nad vas ali pa ste si sami naložili več, kot lahko nosite. Kljub izčrpanosti, si prigovarjate, da boste zmogli! Samo še malo stisnete! Do dopusta! Ker potem bo vse lažje. Čeprav se vam morda še ne zdi, da bi trenutni napori lahko vodili v veliko resnejšo izgorelost, to še ne pomeni, da ne hodite po njenem robu. Izgorelost se namreč razvija počasi. Sindrom izgorelosti je običajno rezultat procesa, ki lahko traja tudi več let. 

Pretirana pričakovanja  

Po podatkih Inštituta za razvoj človeških virov je izgorevanje proces izčrpavanja, ko se posameznik žene onkraj vseh meja, da bi z dosežki zadovoljil pretirana pričakovanja - svoja ali tista, ki mu jih postavlja okolica. Na inštitutu pojasnjujejo, da poteka izgorevanje v stopnjah, ki se razlikujejo po številu in intenzivnosti simptomov. 

Prva stopnja je stopnja izčrpanosti, sledi stopnja ujetosti, ki lahko traja tudi leto ali dve. Za tretjo stopnjo izgorevanja je tipično nihanje med pretirano delovno vnemo in izčrpanostjo, ki ga spremlja občutek vse večje razvrednotenosti. In nato sledi še zadnja, resnično rušilna stopnja procesa izgorevanja, ko v telesu pride do zmanjšanega izločanja kortizola, kar pripelje do psihofizičnega zloma, ki pomeni skoraj popolno izgubo energije. Ta se pojavi, ko se telo in duševnost ne moreta več spoprijemati s prekomernimi fizičnimi in psihološkimi obremenitvami. Zadnja stopnja je najbolj zahtevna, saj si posameznik ne more pomagati sam, po podatkih inštituta ta zelo pogosto pripelje tudi do hospitalizacije v psihiatrični ustanovi. 

Pred stanjem skrajne psiho-fizične in čustvene izčrpanosti, ki nastane zaradi predolge in preveč intenzivne izpostavljenosti stresu, ni nihče varen.  In če nam vsem preti delovna izčrpanost, izgorevajo predvsem tisti, ki imajo več tveganih lastnosti. Katere so? Izgorelost doleti najbolj zagnane, uspešne, pridne in delovne. Bolj ogrožene so tako osebe, ki težko rečejo ne, ki skušajo vsem ustreči in se na vso moč trudijo, da bi bili drugi z njimi zadovoljni. Slabo se piše tudi deloholikom, perfekcionistom, zelo občutljivim in čustveno bolj ranljivim posameznikom.

Izgorelost se razvija počasi. Zato lahko nekatere simptome in znake nehote spregledamo. Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se znaki in simptomi izgorelosti kažejo na vseh ravneh - na čustveni, telesni, vedenjski, motivacijski ravni ter na področju mišljenja. Izgorevanje ima lahko usodne posledice, ki so lahko pogubne za zdravje.

Čustveni znaki: depresivno razpoloženje, jokavost, čustvena izčrpanost, povečana napetost, razdražljivost, občutki tesnobe, izguba smisla za humor.

Mišljenje: brezup, izguba upanja, občutki nemoči in krivde, nizko samospoštovanje, nezmožnost koncentracije, pozabljivost.

Telesni znaki: glavobol, slabost, omotičnost, bolečine v mišicah, motnje spanja, kronična utrujenost.

Vedenje: hiperaktivnost, impulzivnost, povečano uživanje kofeina, tobaka, alkohola in prepovedanih substanc, opustitev športnih aktivnosti, kompulzivno pritoževanje, površnost pri delu, pogosti prepiri s sodelavci.

Motivacija: izguba vneme za delo, vdanost v usodo, razočaranje, dolgočasje.

Naloge, ki jih morate  opraviti, razvrstite po pomembnosti!  

Vsak dan si pripravit dnevni načrt dela.

Postavite si dosegljive cilje, pri doseganju katerih se ne boste povsem izčrpali.

Privoščite si redne odmore. 

Sproti rešujte morebitne težave v odnosih s sodelavci in nadrejenimi. 

Razmislite o svojih vrednotah in osebnem poslanstvu.

Razmislite, katere dejavnosti vas obremenjujejo in katere razbremenjujejo. 

Postavite si omejitve in se naučite reči ne, kadar delo presega vaše zmožnosti.

Tematike izgorelosti se bomo s priznanimi strokovnjaki iz tega področja dotaknili tudi na predavanjih, ki bodo potekala v sklopu Kariernega sejma v Ljubljani, ki se bo odvijal 7.11.2019, v Cankarjevem domu.