Zaposlitveni portal MojeDelo.com za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo? Strinjam se Želim izvedeti več

Prijateljstvo v službi je možno, a tvegano

Povej naprej

Prijateljstvo je za večino ena od najpomembnejših stvari v življenju. A ko se dva prijatelja znajdeta v odnosu šef – podrejeni ali postaneta poslovna partnerja, lahko še tako lepe skupne spomine nadomestijo spori in užaljenost.

Prijateljstvo je za večino ena od najpomembnejših stvari v življenju. A ko se dva prijatelja znajdeta v odnosu šef – podrejeni ali postaneta poslovna partnerja, lahko še tako lepe skupne spomine nadomestijo spori in užaljenost.


Prijateljski odnosi na delovnem mestu so možni

Možno je, da prijatelji uspešno sodelujejo tudi na poslovnem področju – še več, od tega ima lahko velike koristi tudi podjetje – a je največkrat tvegano, zato premislite, preden prijatelja prosite, naj vam »zrihta« službo v podjetju, kjer dela, ali preden podpišete, da si bosta delila vse prihodke in dolgove.

Težave pri sodelovanju


O izzivih poslovnega sodelovanja s prijatelji smo se pogovarjali s psihologom Nikom Mejašem, direktorjem svetovalnega podjetja O. K. Consulting, ki meni, da težave pri tovrstnem sodelovanju izvirajo iz samega pojmovanja prijateljstva. »Prijatelje izbiramo med ljudmi, ki podobno kot mi doživljajo sebe, druge in svet okoli nas. Ta potrditev je vzrok za več prijetnih čustvenih reakcij, povezanih z zadovoljstvom ob takšni ugotovitvi, ki hkrati povečuje doživljanje predvidljivosti v življenju, nam daje večjo varnost in občutek sprejetosti. Prijateljstvo praviloma ne prenese kritike v dobesednem pomenu. Od prijateljev ne pričakujemo, da nam korigirajo izbor obleke, kraj našega dopusta, znamko avtomobila, notranjo opremo stanovanja, od njih pričakujemo le, da povedo svoje mnenje.« Med sodelavci, še posebej med nadrejenim in podrejenim, pa podajanje povratnih informacij poteka drugače. »Nadrejeni poskuša s kritiko spremeniti neželeno in neprofesionalno vedenje podrejenih. Zato se odgovor na vprašanje, ali je sploh možno prijateljstvo med nadrejenim in podrejenim, glasi: možno je, vendar je tvegano,« meni sogovornik.

Psihološka distanca dobrih znancev


»Prijateljstvo je odnos, ki vsebuje večjo psihološko bližino, kot je sicer zaželena v odnosu med nadrejenim in podrejenim ali med sodelavci na delovnem mestu. Najustreznejša psihološka bližina na delovnem mestu, ne glede na razliko v hierarhičnih ravneh, je psihološka distanca dobrih znancev. Poznamo se, poznamo lastnosti, prepričanja, prednosti, šibke točke in motivacijo sodelavcev, zato lažje sodelujemo z njimi. Od njih pa ne pričakujemo, da so zaradi tega za nas pripravljeni narediti izjemo, kot to pričakujemo od prijateljev,« opozarja sogovornik. Če sta v podjetju zaposlena zelo dobra prijatelja, še posebej če je eden od njiju drugemu šef, pa pogosto pride do tega, da podrejeni meni, da je zaradi prijateljstva upravičen do izjem in posebne obravnave. To lahko povzroči negativne odzive drugih zaposlenih, od jeze, izolacije do občutka manjvrednosti. Kako naj torej nadrejeni doseže, da se drugi zaposleni v podjetju ne počutijo manjvredne, ker z njimi dela tudi njegov zasebni prijatelj? »Največ neprijetnih čustvenih reakcij izzove nadrejeni s kompleksom večvrednosti, ko redno poudarja lastno večjo vrednost in pomembnost. S sporočili podrejenim, tako besednimi kot nebesednimi, ki se nanašajo na njihova šibka področja, se podrejeni redno srečujejo z lastno nizko samopodobo in se ukvarjajo z njo namesto z delovnim procesom. Če pa ima nadrejeni v podjetju podrejenega prijatelja in ne ločuje tega odnosa od poslovnega odnosa, to dodatno negativno vpliva na druge zaposlene, ki se ne počutijo enakovredne zaradi drugačne obravnave nadrejenega do njih v primerjavi z njegovim podrejenim prijateljem,« pravi Mejaš.

Naučite se preklapljati


Kako je torej možno ohraniti prijateljstvo in hkrati dobro delovati na delovnem mestu, ne da bi to škodilo podjetju in vplivalo na slabše odnose med sodelavci? »Pogoj, da se ohranjata odnosa v dveh različnih identitetah, prijatelja in sodelavca, je, da oba ustrezno vklapljata tako prijatelja kot sodelavca. Neustrezni vklopi, ko nadrejeni pričakuje, da komunicira s podrejenim, ta pa vklopi prijatelja, daje možnost za zaplet, ki lahko pelje v slabšanje obeh odnosov, tako prijateljstva kot tudi poslovnega odnosa. Ustrezno vklapljanje prijatelja in sodelavca pa omogoča dolgoročno poslovno sodelovanje. Ob tem je zelo pomembno, da se dogovorita, kakšne izjeme pričakujeta od prijateljstva in da ta pričakovanja usmerita stran od poslovnega področja. Prijateljske izjeme lahko pričakujemo le v zasebnem življenju. Logika je enaka kot pri družinskih podjetjih. Če oče zasebno komunicira s sinom, poslovno pa ga obravnava kot sodelavca, je takšno delovanje možno in uspešno tudi dolgoročno.«

Tretjina ima v službi najboljšega prijatelja


The Gallup Organization je anketirala pet milijonov ljudi v 35 letih – želeli so ugotoviti, kaj je tisto, zaradi česar je nekdo zavzet in predan zaposleni. Izsledki govorijo v prid prijateljstvom na delovnem mestu. Pri posameznikih, ki so trdili, da imajo znotraj podjetja, v katerem so zaposleni, najboljšega prijatelja (takšnih je okoli tretjina), je namreč sedemkrat verjetnejše, da bodo predani delavci. Tisti, ki v službi nimajo prijatelja, imajo za motiviranost in zavzetost pri delu le dvanajstino možnosti, še več, trikrat verjetnejše je, da bodo na delovnem mestu skrajno nezadovoljni in nemotivirani. Zaradi tega ima podjetje od njih manj koristi, saj so manj produktivni, pa tudi s sodelavci na splošno se slabše razumejo, zaradi česar so prvi na spisku za odstrel, če se pokaže potreba po zmanjševanju zaposlenih. Ločena študija, ki so jo raziskovalci iz Columbia University izvedli med 160 delodajalci, pa je pokazala, da so zaposleni, ki redno delajo usluge sodelavcem in jim ti usluge tudi redno vračajo, bistveno produktivnejši. Glede na Gallupovo raziskavo so ženske pogosteje prijateljice s sodelavkami – 33 odstotkov jih trdi, da je njihova najboljša prijateljica sodelavka, medtem ko se je tako opredelilo le 25 odstotkov anketirancev moškega spola.

Navodila za preživetje prijateljev na delovnem mestu


Jan Yager je znan svetovalec s področja odnosov na delovnem mestu in avtor več knjig o prijateljstvu. Oblikoval je sledeče nasvete, kako naj se prijatelji izognejo čerem skupnega poslovnega sodelovanja:
1. Bodite diskretni glede zaupljivih informacij, ki jih veste o prijatelju, četudi bi se zaradi širjenja le-teh lahko prikupili drugim sodelavcem.
2. S prijateljem se pogovorite, če menite, da se bosta zaradi prijateljstva lahko znašla v kompromisnih situacijah.
3. Izogibajte se konfliktom pred drugimi sodelavci, da se iz sodelavcev vsem na očeh ne prelevita v prijatelja, ki morda gojita zamere, za katere sodelavcem ni treba vedeti.
4. O zasebnih dogodkih ne razpravljajte pred sodelavci.


Avtor: Ekipa MojeDelo.com

Povej naprej

Izberi področje dela