Zaposlitveni portal MojeDelo.com za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo? Strinjam se Želim izvedeti več

Sprememba kariere – da ali ne?

Povej naprej

Kdaj je pravi čas za spremembo karierne poti in kako se profesionalno izvede? Pogovarjali smo s strokovnjaki kadrovskega področja, delovnimi psihologi in znanimi Slovenci, ki odločitve o karierni spremembi ne obžalujejo!

Kdaj je pravi čas za spremembo karierne poti in kako se profesionalno izvede? Pogovarjali smo s strokovnjaki kadrovskega področja, delovnimi psihologi in znanimi Slovenci, ki odločitve o karierni spremembi ne obžalujejo!


Čas je za spremembo vaše kariere

Tradicionalno pojmovanje kariere zaposlenega je v preteklosti pomenilo predvsem napredovanje z nižjih na višje ravni v okviru ene organizacije ali delovnega mesta. Danes pa se pojmovanje kariere umika novim konceptom in definicijam. Kariera vedno bolj pomeni posameznikovo življenjsko pot na področju učenja in dela. Razvoj posameznikove kariere predstavlja pridobivanje različnih spretnosti in izkušenj, nadgradnjo na več področjih. Načrtovanje in vodenje kariere pomeni večanje kompetentnosti, znanja in zmožnosti za delo. To je torej dejaven proces, katerega sestavni del so različne oblike učenja, dela in sprememb. Sprememba v poklicu in karieri sodi pri sodobni, aktivni populaciji med največje vire frustracij, strahov, pomislekov in stresa. Sprememba kariere je največkrat spodbujena z zunanjimi dogodki, s priložnostmi in grožnjami, s katerimi se posameznik srečuje. Ko smo izzvani, je pravi čas, da na izziv odgovorimo, torej takrat, ko nam je vizija jasna in ko smo pripravljeni sprejeti tveganje za njeno uresničitev. 

Sprememba poklicne kariere je pozitivna – še posebno, če vidimo v tem prednost zase


Izbira študija ni vedno preprosta odločitev. Iz različnih razlogov si ljudje izberemo smer šolanja ali študija, ki ni najbolj skladna z našimi dejanskimi kariernimi cilji, interesi, željami ali ambicijami. Mnogi posamezniki šele po zaključku šolanja ugotovijo, da jih pritegne in zanima nekaj povsem drugega – in da jih angažiranje v osnovnem poklicu ne bo zadovoljilo. Gre za prelomno odločitev – ali se bom ukvarjal z nečim, kar me pritegne in zadovoljuje, ali zgolj s tistim, kar mi bo omogočalo preživetje. Kadar spoznamo, da lahko živimo tudi od tistega, kar nam prinaša zadovoljstvo, je izbira preprosta. Če se v karieri združita priložnost in pripravljenost, je to vir poklicnega zadovoljstva, ki ga ne kaže zapraviti. Radovan Kragelj, kadrovski strokovnjak, meni, da s spremembo kariere ni nič narobe – še posebno, če vidimo v tem prednost zase. »Če lahko od tega še živimo, je sprememba vsekakor pozitivna. Vpliva na večje zadovoljstvo v življenju in karieri, naraščajočo samozavest ipd. Če pa smo ugotovili, da se naša pričakovanja s spremembo kariere niso izpolnila, pa imamo še vedno možnost vrnitve na stare tirnice ali iskanja nove karierne možnosti,« za revijo Moje delo pripoveduje Radovan Kragelj, direktor podjetja Kragelj & Kragelj d. o. o.

Zunaj osnovne poklicne stroke dela tudi veliko znanih in uspešnih Slovencev, med njimi Štefko Bratkovič, Valentina Lozar in Borut Veselko, ki so nam zaupali svoje karierne »preobrate«.


Radovan Kragelj, ki že vrsto let svetuje najuglednejšim in največjim slovenskim organizacijami ter ustanovam, pravi, da med svojim delom spoznava veliko ljudi, ki so popolnoma spremenili svojo prvotno karierno pot. »Eden najuspešnejših slovenskih filmskih ustvarjalcev je po osnovni izobrazbi arheolog. Kadrovsko področje enega od bolj znanih slovenskih podjetij je uspešno vodil teolog. Poznamo zelo uspešnega komercialista, ki je po osnovni izobrazbi policist, direktorja računalniškega podjetja, ki se je učinkovito preusmeril na področje upravljanja osebnostne rasti. Podobnih primerov je seveda zelo veliko.« Nekoliko drugačnega mnenja pa je mag. Eva Boštjančič, univ. dipl. psih., ki meni, da je v Sloveniji razmeroma težko narediti spremembo karierne poti, saj veliko delodajalcev najprej išče kandidate z ustrezno izobrazbo, šele nato z ustreznimi izkušnjami ali željami in sposobnostmi. »Poznam kar nekaj primerov, ko so si ljudje želeli korenite spremembe, pa niso našli ustrezne ponudbe na trgu dela.« Tudi v Adeccu v oddelku Executive search vsak dan prejmejo zelo zanimive življenjepise kandidatov, ki so pripravljeni na menjavo področij. »Težko bi zdaj navedla številko, koliko med njimi je sprejelo izzive na novih področjih, lahko pa kot zanimivost izpostavim, da smo v našem oddelku s prihodom v Adecco vsi spremenili svojo karierno pot,« dodaja Monika Karan, nekdanji vodja področja za marketing, prodajo in trženje na oddelku Adecco Executive search.

Štefko Bratkovič, lesarski tehnik, radijski moderator:


»Kako in zakaj sprememba poklica oziroma kariere? Hm. Čudna so pota Gospodova! Ali pa bi temu lahko rekel kar usodna privlačnost! Že odkar se spomnim, me je delo na radiju zanimalo, veselilo in izpopolnjevalo. In potem se je zasvojenost samo še stopnjevala. V resnici nisem imel pojma, kaj želim početi v življenju ter kako bi mi lahko šola ali faks pri tem pomagala. Zato počnite to, kar vam je všeč, sledite svojemu srcu in zaupajte intuiciji. Jaz svojega dela ne bi zamenjal za nič drugega.« 

Valentina Lozar, socialna delavka in kriminalistka, višja svetovalka Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije:


»Karierna sprememba se je zgodila kot posledica bega možganov iz regije, v kateri sem sicer želela ostati. Ukinitev službe v mojem poklicu, ki še ni bil zrel za podjetništvo, je terjala pot v Ljubljano. Nekako sem se prilagodila okolju. Delo, ki ga sicer z veseljem opravljam, je sedaj na področju podjetništva. Sicer pa spoštujem starše, mlade, učitelje, da se zazrejo vase, v ustvarjanje, podjetništvo, obetavne poklice, ker kariera ni kar tako. Misliti, ustvarjati, delati za dobro prihodnost morajo mladi še prezgodaj, zato naj bo vsaj način bolj prijazen.« 

Borut Veselko, zdravnik, igralec:


»Biti igralec je bila moja otroška želja. Ko sem se odločal o fakulteti, se mi je zdelo nekako neodgovorno, da bi bil to moj edini in pravi poklic. Biti nezadovoljen igralec, je bolj boleče, kot biti neuspešen v kakem drugem poklicu. Ko sem diplomiral na medicinski fakulteti, me je popadel nekakšen strah pred tem, da bi kdaj v življenju obžaloval oziroma se spraševal: 'Kaj bi bilo, če bi bil igralec?'. Šel sem na sprejemne izpite na AGRFTV, kjer pa me niso zavrnili, čeprav sem pričakoval, da me bodo. Danes ne čutim želje po zdravniškem poklicu, sploh pa ne pri takšnih odnosih do zdravnikov, kot vladajo v Sloveniji.«

Kdaj je pravi čas, da človek začne novo karierno pot?


»Pravi čas je, ko ugotovimo, da nas obstoječa kariera ne zadovoljuje več, da smo začeli osebnostno in strokovno stagnirati. Da ne moremo več izrabiti in uporabiti večine svojih potencialov. Da se določenega dela lotevamo z odporom. Da veliko raje opravljamo druge aktivnosti kot pa naloge, ki jih neko delovno mesto od nas zahteva. Pri menjavi kariere je zelo pomembno, da posameznik dobro pozna svoje potenciale, prednosti in pomanjkljivosti. Specializirani svetovalci lahko posameznikom izdelamo natančen inventar njihovih prednosti, prevladujočih potencialov, pomanjkljivosti ipd. In jim v skladu s tem začrtamo oz. predlagamo najprimernejšo karierno pot. Posamezniki, ki so s tem seznanjeni, lahko pri novem (ali obstoječem) delodajalcu bistveno bolj suvereno zagovarjajo svoje prednosti, prevladujoče lastnosti in potenciale, ki bodo v novih kariernih priložnostih prišli bistveno bolj do izraza,« pripoveduje Radovan Kragelj, avtor praktičnega priročnika s področja ocenjevanja in izbora kadrov. Po besedah Igorja Koščaka, partner in kadrovski strokovnjak v podjetju Interim Adria d. o. o. , je menjavo kariere najlažje narediti, ko je človek še v najbolj produktivnih letih, torej med 30. in 45. letom starosti.

H kariernim spremembam pristopamo sistematično


Za menjavo kariere ne obstaja nek profesionalen ali celo predpisan postopek, vendar pa je prav, da k stvari pristopimo sistematično in resno. V prvi fazi je treba jasno opredeliti razlog za menjavo kariere, nato moramo jasno določiti časovni potek menjave, pretehtati vse možnosti zapletov in preprek na poti. »Najpomembneje je, da resnično že obstaja neka možnost večjega uspeha ali razvoja lastne osebnosti z novo začrtano poslovno potjo oz. kariero, kot ga je posameznik dosegel na dosedanji poti. Ne nazadnje, pa mora ta pot biti dolgoročno prava, kajti menjati karierno pot dvakrat, je skoraj nemogoče, če želimo nekje biti resnično uspešni,« svetuje Igor Koščak iz podjetja Interim Adria d. o. o. Po besedah Vide Gostenčnik, univerzitetne diplomirane psihologinje, je treba biti pri menjavi poklicne poti korekten in delovati transparentno do vseh vpletenih. »Pred tem je treba dobro premisliti, prav tako pa je priporočljivo začetno ekstatičnost ob spoznanju prespati, da se skristalizirajo vzvodi spoznanja in pristnost teh. Na podlagi spoznanj po začetni evforičnosti se lahko pripravi osebni strateški načrt. Iz tega vidika tudi 'headhunting' ni najboljši pristop, saj 'tarča' ni samoiniciativno začutila želje po spremembi in jo lahko pri odločitvi zavedejo egopotrebe.«

Pravi čas za spremembe je, ko ugotovimo, da nas obstoječa kariera ne zadovoljuje več. Življenje je le eno in več kot polovico ga preživimo delovno, torej naj bo delo prijetno in zadovoljujoče! Več nasvetov o tem, kako do uspešne menjave kariere, si preberite v spodnjem članku, ki smo ga pripravili za vas.


PREBERI SI


Avtor: Jasna Žaler za MojeDelo.com

Povej naprej

Izberi področje dela