Zaposlitveni portal MojeDelo.com za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo? Strinjam se Želim izvedeti več

»Tempo na Malti je presenetljivo hiter.«

Leonela Domitrovic za MojeDelo.com // 11.12.2017

Povej naprej

Klara se je na pobudo fanta podala na Malto, kjer se kot farmacevtka preizkuša v vlogi potnika za zdravila. Na deljen delovnik se je na začetku morala navaditi, a trenutno ji tak ritem popolnoma ugaja. Malta ji z globjim raziskovanjem vse bolj prirašča k srcu, za Maltežane pa pravi, da so »eksperti« v skrajnostih.

Klara je trenutno zaposlena kot potnica za zdravila. Je mnenja, da lahko delovna oseba na področju farmacije doseže veliko in živi udobno življenje.





Klara, zakaj tujina? Kje si nabirala izkušnje pred odhodom iz Slovenije?

Tujina me je mikala že več let, ampak nikoli nisem zbrala dovolj poguma in naredila koraka v to smer. To se je spremenilo, ko sem med dopustovanjem na Hrvaškem spoznala svojega malteškega fanta, s katerim sva po enem letu zveze na daljavo morala sprejeti odločitev, kako naprej. On je imel odlično službo na Malti, jaz sem ravno zaključila študij farmacije v Ljubljani in glede na trenutno ekonomsko situacijo v Sloveniji je bila odločitev o selitvi na Malto lahka. Izkušnje v Sloveniji sem nabirala s študentskimi deli, ki se jih je v letih nabralo kar nekaj, poletna pripravništva v lekarni so bila vsako leto stalnica, poleg tega sem delala ogromno promocij po trgovskih centrih, v lekarni Onkološkega inštituta, itd. Vse to je pripomoglo k pridobivanju kompetenc za "bolj resno" službo.

Kako je potekalo tvoje iskanje zaposlitve na otoku?

Iskanje zaposlitve je zame potekalo precej enostavno. Oglase sem spremljala po internetu (ogromno je spletnih strani, kjer dnevno objavljajo bazo prostih mest) in se prijavljala na razpisana delovna mesta. Velikokrat je bil odgovor negativen, saj ne govorim malteško, ne glede na to da vsi na Malti govorijo angleško. To je bila edina ovira. Trenutni delodajalec s tem ni imel težav in v vsakodnevnem delovnem okolju moje nepoznavanje malteščine ne predstavlja nobene ovire. Imela sem tri razgovore: enega z mojo managerko, enega z lastnico podjetja in še enega z glavnim direktorjem. Prisotnih ni bilo nobenih testov, tako da je bilo precej enostavno. Se pa moraš tekom dela precej izkazati, saj je konkurenca kar velika in, vsaj v poslu, v katerem trenutno delam, ni prostora za polovičarstvo.

Kaj trenutno počneš in katere so tvoje delovne naloge? Te je študij farmacije dobro pripravil na delo?

Delam kot potnik za zdravila, kar je na Malti precej naporno tudi zaradi deljenega delovnika (5 ur zjutraj, premor, 3 ure popoldan). Poleg tega, da vsakodnevno obiskujem zdravnike in jim strokovno predstavljam zdravila, moram skrbeti še za promocijski material, pripravljati brošure in panoje, izvajati predstavitve produktov pred več deset zdravniki itd. Delo je zelo fleksibilno in raznoliko, ogromno se naučim, kar mi bo pri nadaljnji karieri zelo pomagalo.

Glede študija farmacije pa je tako, da so bile določene stvari zelo koristne in jih vsakodnevno uporabljam v delovnem okolju, vendar pa te fakulteta niti približno ne pripravi na praktično delo. Veliko je balasta in nepotrebnega učenja na pamet, ki ga potem tako ali tako pozabiš. Med študijem moraš biti samoiniciativen, iznajdljiv in gledati »izven okvirov«, saj ti bo potem ob koncu veliko lažje. Potrebno bi bilo vpeljati več prakse v lekarni ali v industriji že med študijem, ne pa le v zadnjem letniku.

Se ti zdi, da je na področju farmacije več priložnosti v tujini, kot v Sloveniji? Imaš občutek, da je za mladega magistra/diplomanta težko najti službo v tej smeri?

Na področju industrijske farmacije imamo v Sloveniji srečo z dvema generičnima velikanoma Krko in Lekom, ki zaposlujeta ogromno farmacevtov, tudi lekarn imamo dosti, tako da se mi zdi, da je za farmacevte dovolj priložnosti. Mislim pa, da ima Slovenija iz ekonomskega (farmacevtskega) stališča velik, še neizkoriščen potencial, in upam, da se v prihodnjih letih stanje izboljša. V tujini je glede priložnosti odvisno, v kateri državi si – nekatere so farmacevtsko izjemno močne, nekatere malo manj, ampak mislim, da je to poklic, pri katerem, ne glede na to, kje si, z veliko vztrajnosti in delavnosti živiš lepo in udobno življenje.





Klari je otok z vsakim novim dnem vedno bolj všeč, saj je je popolnoma očaral s svojimi skritimi kotički.

Kako poteka delovni dan zaposlene osebe na tako majhnem otoku? Je tempo bolj miren ali ti delo še vedno vzame veliko večino dneva?

Moj delovni dan izgleda približno takole: budilka me zbudi med 5.30 in 6.30, odvisno od dnevnega načrta. Delo je fleksibilno, tako da se delovnik prilagaja sestankom z zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci. Potem pa se začne večna bitka z neznosnim prometom in iskanjem parkirnega mesta po otoku; s tem izgubim vsak dan ogromno časa. Po jutranji izmeni grem po navadi v fitnes ali na kosilo in ob 15.00/16.00 na popoldansko izmeno. Na začetku se je bilo na ta ritem težko navaditi, zdaj mi pa kar ustreza.

Tempo na Malti je presenetljivo hiter, verjetno pa je odvisno od službe do službe. Od zaposlenega se pričakuje ogromno, razmišljati moraš hitro in iznajdljivo, ne samo na svojem področju, tudi na drugih. Mislim, da so, generalno gledano, Maltežani zelo delaven narod (z izjemami, seveda), ampak za mnoge delovni teden obsega precej več kot 40 ur. Časa za hobije ni nikoli dovolj, moraš si ga narediti in prioritizirati stvari. Včasih spustiti kakšno kavico ali dve, da lahko greš v fitnes, ali pa kakšen spanec manj, da se lahko ob večerih dobiš s prijatelji. Vikendi so prosti, tako da se predvsem poleti naužiješ morja, sonca in se ukvarjaš s stvarmi, ki jih počneš rad.

Katero je tisto področje dela, ki ima svetlo prihodnost na otoku? Kako je z brezposelnostjo na otoku?

Na otoku ima najbolj svetlo prihodnost IT, gradbeništvo, bančnistvo in turizem – ti profili so zelo zaželjeni in priložnosti je nešteto. Brezposelnost na otoku je med najnižjimi v Evropi. V kolikor želiš delati, boš hitro našel službo, in hitro se lahko povzpneš visoko, če pokažeš delavnost in se znaš mrežiti. Če pa ne želiš delati, lahko lepo preživiš od njihove socialne pomoči, ki je tudi precej visoka. Za mlade iskalce zaposlitve je dobro poskrbljeno, ampak se veliko mladih Maltežanov odloča za odhod v tujino, saj je Malta še vedno otok in so možnosti, ne glede na vse, omejene.

S čim te je otok očaral?

Otok je povsem drugačen od celinske Evrope. Dlje sem tu in več ga raziskujem, vse bolj mi prirašča k srcu. Očarale so me ozke ulice s tradicionalnimi malteškimi balkoni, stara mestna jedra, kjer starčki posedajo na klopeh in godrnjajo o politiki in vročini, nekaj res lepih nedotaknjenih plaž, kjer ne srečaš veliko turistov, Valletta in Mdina, vsaka z svojo zgodbo, dobra hrana praktično na vsakem vogalu ... Zelo rada obiščem tudi Gozo, kjer je tempo veliko bolj umirjen in so meni osebno najlepše plaže, saj je Malta predvsem poleti prepolna turistov.

Kako bi opisala Maltežane?

Maltežani so en tak smešen narod. Ne glede na to, da so pri določenih stvareh zelo napredni, so pri mnogih zelo zelo za nami, Slovenci. Večina Malte je izjemno verska, tudi mladi. Mladi pari živijo skupaj šele po poroki, kar je za nas nepredstavljivo. Glede na majhnost otoka se pravilo »jaz poznam tebe, ti mene« apelira na mnoga področja, in tudi korupcija je kar visoka. Politično so razdeljeni na rdeče-liberalne in modre-konzervativne, debate o politiki pa so vedno goreče. Osebnostno bi rekla, da so Maltežani ali izjemno iskreni, prijazni, ustrežljivi in pošteni, ali pa čisto nasprotje – arogantni in ignorantni (sploh na cesti!!). K sreči imam več opravka z iskrenimi in res super ljudmi, tako da so tisti vzvišeni v manjšini.

Kaj bi svetovala mladim, ki še vedno kolebajo z odhodom v tujino?

Jaz sem vsekakor podpornik življenja v tujini, vsaj za nekaj let. Živimo v privilegiranem svetu, ki ga naši starši niso imeli in moramo to izkoristiti. Spoznavati nove kulture in navade ljudi in posledično s temi izkušnjami rasti osebnostno ... Z odhodom v tujino se, med drugim, naučiš ceniti Slovenijo, bolj ceniti tiste prave prijatelje in družino, ter posvečati čas ljudem, ki so tega vredni. Zdi se mi, da si Slovenci premalo upamo in radi živimo v coni udobja, ampak življenje se zgodi, ko stopimo iz nje. Sama sem tipičen primerek udobnega življenja in me je bilo vedno strah sprememb, vedno sem se bala in se spraševala »Kaj pa, če gre kaj narobe?« Vedno lahko gre kaj narobe, vendar, če ne poskusiš in izkusiš, ne moreš vedeti. Slovenija je še vedno prostor, kamor se čez nekaj let želim vrniti, videli pa bomo, kaj bo prinesel čas.


Ste tudi vi mnenja, da je potrebno korak naprej narediti, še preden ste pripravljeni? Preberite si izkušnje Nike, ki je pred nekaj leti odpotovala na Kanarske otoke in tam odprla svojo jezikovno šolo.


Anja Damjanović za MojeDelo.com

Povej naprej

Izberi področje dela