Zaposlitveni portal MojeDelo.com za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo? Strinjam se Želim izvedeti več

Uspešne ženske v slovenski industriji IT

Povej naprej

Pripravili smo vam vpogled v karierne možnosti ter težave žensk v industriji IT. Govorili smo s tremi uspešnimi ženskami. Vsaka kraljuje na svojem področju: prva v menedžerskih vodah, druga je zaposlena pri Microsoftu, tretja prihaja iz akademskih sfer. Govorili smo predvsem o vlogi žensk v industriji IT, razlikah med moškimi in ženskami ter posledicah, ki jih te razlike postavljajo karieri žensk ob bok.

Pripravili smo vam vpogled v karierne možnosti ter težave žensk v industriji IT. Govorili smo s tremi uspešnimi ženskami. Vsaka kraljuje na svojem področju: prva v menedžerskih vodah, druga je zaposlena pri Microsoftu, tretja prihaja iz akademskih sfer. Govorili smo predvsem o vlogi žensk v industriji IT, razlikah med moškimi in ženskami ter posledicah, ki jih te razlike postavljajo karieri žensk ob bok.


Kako uspeti v IT industriji

Za začetek poglejmo, kolikšen je delež žensk, ki vodijo sektorje IT v podjetjih. V anketi, ki jo je za CIO konferenco 2005 med 185 slovenskimi podjetji različnih dejavnosti izvedel mag. Goran Šušnjar, direktor za strateško načrtovanje in zagotavljanje skladnosti IT pri Zavarovalnici Triglav, je sodelovalo 154 moških in 20 žensk. 11 anketirancev ni razkrilo svojega spola. Anketa je jasno pokazala, da so bili vodje sektorjev IT v podjetjih v letu 2005 še vedno večinoma moški.

M. D.: Je to, da ste ženska, kakor koli vplivalo na uspeh vaše kariere oziroma ali se vam je bilo zato, ker ste ženska, težje prebijati?



S. Kogovšek: Tako vprašanje me vedno znova preseneti. Šele ko mi je zastavljeno, se zamislim, ali bi bilo res kaj drugače v moji karieri, če bi bila moški. Menim, da je slovenski menedžment precej naklonjen ženskam, banke v Sloveniji, denimo, so sploh znane po bolj ženskih kolektivih. Naravna posledica razvoja kadrov je, da smo med vodilnimi delavci tudi ženske. V Abanki je srednji menedžment enakovredno zaseden z ženskami in moškimi, pravzaprav ženske celo prevladujemo. Poleg tega lahko rečem, da imamo v Abanki srečo, da vodstvo banke prepozna rezultate posameznika in skupin, predvsem pa opazi, kako so bili rezultati doseženi. Med zastavljenimi cilji in končnimi rezultati pa je vedno pot, ki jo lahko različno prehodimo, ne glede na to, katerega spola smo.

T. Welzer Družovec: Vprašanje je zelo klasično in stereotipno. Težko je reči samo DA oziroma NE, saj zadeva ni popolnoma črno-bela. So bili trenutki, ko je bilo težko in je spol na neki način predstavljal omejitev ali vsaj daljši ovinek. Po drugi strani pa sem to, da sem ženska, velikokrat doživela celo kot prednost. Ne nazadnje sva bili ob vpisu v prvi letnik dve dekleti med 198 fanti. Na podiplomskem študiju sem bila sama med 49 fanti in sem slišala tudi tole: 'A to je pa tisti letnik z 49 ljudmi in eno žensko,' kar mi je – še danes tako mislim – zvenelo malce preveč obešenjaško, čeprav je to takrat podžgalo mojo kri v nezadovoljstvo in proteste. Na splošno ne bi mogla reči, da je akademsko okolje diskriminatorno.

A. Žitnik: Zdi se mi, da je lahko to, da si ženska, tako prednost kot pomanjkljivost. Nekateri imajo sicer predsodke, kar lahko oteži delo, pa tudi sicer taka srečanja niso najbolj prijetna. Na srečo predsodki ne vzdržijo dolgo, saj ljudje že po prvih pozitivnih izkušnjah pridobijo zaupanje. Po drugi strani pa je zaradi malo žensk v industriji IT vsak uspeh precej bolj opazen.

M. D.: Je (bila) vaša plača v primerjavi s plačo vaših sodelavcev moškega spola kaj nižja?



S. Kogovšek: Zame je pomembno predvsem to, da sem s plačo zadovoljna oziroma da je le-ta v skladu s pričakovanji. Višine plač mojih sodelavk in sodelavcev, izvršnih direktorjev, me pravzaprav ne zanimajo. Verjamem pa, da sem med najbolje plačanimi direktorji Abanke.

T. Welzer Družovec: Kolikor vem, ne, saj je bila plača vedno odvisna od pravilnikov oziroma strogo določena po njih, zato to vprašanje ni bilo nikoli aktualno.

A. Žitnik: Nisem opazila, da bi se moja plača kdaj pomembno razlikovala od plače sodelavcev. Na področju IT je plača sorazmerna pogajalskim sposobnostim zaposlenega in pa seveda sredstvom – znanje, izkušnje, značaj –, s katerimi se približa pogajalski mizi. Tudi če bi bila začetna plača nekoliko nižja, mislim, da jo lahko v enem letu sposobna kandidatka popravi na pravo tržno vrednost.

M. D.: Imate kot ženska v službi morda katere ugodnosti oziroma prednosti?



S. Kogovšek: Kot ženska v službi nimam ovir, prav tako ne ugodnosti. Moja prednost pred moškimi kolegi je morda v tem, da pri veščinah vodenja lažje in bolj 'naravno' uporabljam tudi čustveno inteligenco, kar se je pri vodenju večjih projektov in timov izkazalo za zelo uspešno.

T. Welzer Družovec: Ne, tudi ugodnosti in prednosti nimam oziroma jih ne vidim, morda komunikacija, ki pa ni le stvar spola, ampak tega, koliko nekdo na splošno obvlada komunikacijo in dogovarjanje.

A. Žitnik: Moja prednost je verjetno to, da so uspehi bolj opazni. Seveda pa so enako opazne tudi napake.

M. D.: V čem je po vašem mnenju razlog, da je v industriji IT še vedno izjemno majhen delež žensk?



S. Kogovšek: Pred kratkim sem se pogovarjala s kolegom, ki pripravlja v Sloveniji raziskavo med direktorji informatike. Ugotovila sva, da je v Sloveniji kar precej žensk v vlogi vodje informatike. Nekatere tudi osebno poznam. Morda smo ženske nekako bolj skrite, se težje pohvalimo z lastnimi dosežki in se nerade izpostavljamo javnosti. Tiste, ki imamo družino, pa vemo, da je pri otrocih zelo pomembna vloga matere, za kar si seveda vzamemo čas, večkrat tudi na račun razvijanja kariere.

T. Welzer Družovec: Mislim, da je mnenje o majhnem deležu žensk relativno. Po nekaterih razmišljanjih je ta delež razmeroma velik. Če pogledam vpis študentk, je le-ta iz generacije v generacijo zelo različen. V splošnem pa je delež žensk v IT še vedno majhen.

A. Žitnik: Prav zares ne vem. IT je rastoča industrija, ki nujno potrebuje več sposobnih delavcev ne glede na spol. Nikoli ni ovirala moje rasti, zato jo toplo priporočam tudi drugim ženskam.

M. D.: Katere so tiste ženske lastnosti, ki pridejo do izraza v industriji IT in jih moški nimajo?



S. Kogovšek: Uspešnost vodenja je zelo povezana z osebnostnimi lastnosti vodje. Industrija IT je zelo podvržena hitremu razvoju in spremembam. Kreiranje, predvsem uvajanje sprememb, je ena težjih nalog, ki zelo vpliva na naše počutje. Menim, da znamo ženske bolje poslušati, zato smo boljše v razumevanju odnosov. Meni osebno zelo koristita tudi moja pozitivna naravnanost in energičnost.

T. Welzer Družovec: Ko sem se pred mnogo leti potegovala za službo na področju IT, so imeli zelo natančno izdelano podobo o tem, v katerih točkah oziroma poglavjih in področjih dela lahko pri ženskah pričakujejo boljše rezultate. Ženske smo veljale za boljše pri testiranju, odkrivanju napak in pri podobnih drugih, z natančnostjo povezanih dejavnostih, kar so dokazali tudi s testiranjem kandidatov, saj smo ženske pri rezultatih prednjačile. Ženske smo uspešne tudi v tistih temah IT, kjer prevladuje intuicija. Izkažemo se tudi v modeliranju, kjer uveljavljamo občutek za upoštevanje oziroma izpuščanje podrobnosti.

A. Žitnik: Tole bo morda zvenelo malce krivoversko glede na današnjo miselnost 'Ženske so z Venere, moški pa z Marsa'. Ne želim metati vseh ljudi istega spola v isti koš in ne verjamem v univerzalne 'moške' in 'ženske' lastnosti. Mislim pa, da raznovrstnost ekipe, tako po starosti, narodnosti in talentih kot po spolu, pripomore k bolj celostnemu pristopu k problemom in s tem k uspehu.

Vabljeni k branju zapisov o diskriminaciji na delovnem mestu, kjer se podrobno osredotočamo na omenjeno problematiko.


PREBERI


Avtor: Jernej Huber za MojeDelo.com

Povej naprej

Izberi področje dela