Zaposlitveni portal MojeDelo.com za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo? Strinjam se Želim izvedeti več

»V Avstriji je delavsko gibanje zelo močno.«

26.4.2017

Povej naprej

Žiga Cerar je specialist za oglaševalske kampanje v mednarodno priznanem globalnem medijskem podjetju. Trenutno že dobro leto nabira dragocene izkušnje v sosednji Avstriji, natančneje na Dunaju, kjer je pristal popolnoma spontano. Po njegovem mnenju nadrejeni močno spodbujajo samoiniciativnost, dodatna izobraževanja in izražanje mnenj ter povratnih informacij.

Žiga Cerar je specialist za oglaševalske kampanje v mednarodno priznanem globalnem medijskem podjetju. Trenutno že dobro leto nabira dragocene izkušnje v sosednji Avstriji, natančneje na Dunaju, kjer je pristal popolnoma spontano. Po njegovem mnenju nadrejeni močno spodbujajo samoiniciativnost, dodatna izobraževanja in izražanje mnenj ter povratnih informacij...





Žiga že dobro leto nabira izkušnje v sosednji Avstriji, kjer je kot specialist za oglaševalske kampanje zaposlen pri globalnem medijskem podjetju.

Žiga, kje si nabiral delovne izkušnje in kje si bil zaposlen, preden te je pot ponesla v sosednjo Avstrijo?

V študentskih letih sem delal kot promotor pri podjetju Microsoft, kjer sem se prvič srečal s prodajnimi pristopi. Po naravi sem »geek«, zato mi je bila računalniško obarvana prodaja vedno blizu.

Prva »resna« zaposlitev je bila po dokončani gimnaziji v oddelku prodaje pri spletnem primerjalniku cen Ceneje.si. V tistem obdobju sem iskal službo, ki bi jo lahko opravljal med študijem in kot novinec sem si »fleksibilen delovnik« razlagal kot idealen zame. Kot se je izkazalo, je imelo to drugačen pomen. Lastnik podjetja mi je dal 14 dni časa za premislek, ali si želim posvetiti študiju ali službi. Izbral sem drugo opcijo in prepričan sem, da je bila pravilna. Med zaposlitvijo sem se vpisal na študij tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi, kasneje sem tudi v podjetju izrazil željo, da bi se ukvarjal s tem področjem, zato sem počasi pridobival marketing in PR vlogo,v kateri sem deloval 2-3 leta.

V iskanju novih izzivov sem se konec leta 2014 zaposlil v podjetju BigBang v oddelku spletne trgovine, kjer naj bi se ukvarjal z njenim razvojem. Zaradi kadrovskih sprememb sem končal v popolnoma drugačni vlogi, kjer nisem videl perspektive in možnosti osebnega razvoja.

Na kakšen način mladi v Avstriji iščejo zaposlitev? Kako si ti našel trenutno zaposlitev in kako je potekal selekcijski zaposlitveni postopek?

Tudi v Avstriji je priljubljen način iskanja zaposlitve preko zaposlitvenih portalov (npr. Karriere.at). Po pogovoru s prijateljem na Dunaju sem pristal na portalu z zaposlitvami v avstrijski prestolnici v angleškem jeziku. Po oddani prijavi, brez da bi sploh pomislil, v kaj to vodi, sem v dveh dneh prejel sporočilo kadrovske službe, da so bili navdušeni nad mojo predstavitvijo. Po Skype intervjuju z managerjem, ki je preveril moje kompetence, so me povabili na osebni razgovor  na Dunaj, ki je bil izjemno sproščen; iz Slovenije sem bil namreč navajen psiholoških testov. Kmalu sem prejel klic managerja, da so me izbrali, in v roku nekaj ur tudi uradno ponudbo. Med poslano prijavo in podpisano pogodbo je minil mesec dni.

Glavna razlika, na katero sem se pripravil, je ta, da se v Avstriji pri pogajanju o plačilu vedno govori o letni bruto plači, medtem, ko sem se v Sloveniji večinoma pogovarjal o mesečnem brutu. Velja pa upoštevati, da je v Avstriji ta letni bruto razdeljen na 14 delov (regres in božičnica).

Avstrija je tako blizu, a v marsikaterem področju tako daleč pred nami. Kaj je tisto, kar te je v državi prepričalo in prednjači ter kaj je tisto, v čemer še vedno »zmaguje« Slovenija?

Država oz. regija se trudi biti prijazna in ustvarjati prijetno okolje. Kot primer lahko navedem poceni javni prevoz – letna karta za glavno mesto stane 365 EUR in z njo lahko koristiš podzemno, tramvaj, avtobus, hitri vlak. Prav tako se neprenehoma gradijo nova stanovanja s strani mesta Dunaj in povezanih podjetjih, ki delujejo neprofitno, ker so neke vrsta zadruga. Na stanovanja gledajo kot na javno dobrino, primerljivo s parkom. Tako »mestnih« stanovanj ne dobijo samo tisti z najnižjimi dohodki, ampak so povsem dosegljiva srednjemu sloju.

Je pa na nekaterih področjih tudi slabše, v prvi vrsti vse vrste storitev, ki potekajo izjemno počasi, dogajajo se napake. Za montažo internetnega priključka v stanovanje je čakalna doba 14 dni. Čez 13 dni dobim klic, da je prišlo do napake v njihovem sistemu in moja prijava ni bila obdelana ter da bo trajalo dodatnih 14 dni. Na bančno kartico in na odprtje računa sem čakal 3 tedne. Najem stanovanja zahteva večji začetni finančni vložek: potrebno je plačati kavcijo, provizijo agentu, ki je priporočljiv, če ne znaš nemško in si v tuji državi, stanovanja so, razen kuhinje, neopremljena itd.

Po drugi strani javne storitve delujejo izjemno dobro. Izračun dohodnine sem oddal prek spleta v četrtek popoldan, v torek popoldan sem prejel preplačilo. Celoten digitalni sistem je v primerjavi s slovenskimi e-davki in podobnimi portali kot iz drugega tisočletja (verjetno bo celo držalo) in večino uradnih stvari lahko opraviš prek spleta.

Kako bi primerjal način dela tam in tukaj? Morda opaziš razlike v delovni etiki?

Precej je odvisno od podjetja do podjetja, tako kot v Sloveniji. V mojem primeru sem bil prijetno presenečen, da je kljub velikosti podjetja prisotno nenehno spodbujanje, da iščeš tisto, kar te veseli, in se izpopolnjuješ na tem področju. Kot anekdoto naj povem, da en dan v službi nisem imel veliko dela in odločil sem se, da bom nadgradil svoje znanje Javascripta. Nakar pride manager in me vpraša, kaj počnem. Z malo cmoka v grlu povem, da se učim Javascripta, ker ni veliko dela in mi to pomaga v določenih primerih tudi pri delu. Na koncu letnega razgovora sem dobil pohvalo, ker se dodatno izobražujem na delovnem mestu, čeprav je bilo to le tangentno povezano z mojim delom. Na splošno opazim več iskanja povratnih informacij s strani podjetja, zanima jih, kje se lahko izboljšajo in kje zaposleni vidimo izboljšave procesov. Tukaj je prisotna velika razlika med slovenskimi podjetji.

Kje je trg dela bolj prijazen do zaposlenega?

Trg dela je definitivno zanimiv s slovenske perspektive. Medtem, ko v Sloveniji mislimo (vsaj jaz sem), da so delavske pravice bolje urejene, ker imamo »socialistično preteklost«, je zanimivo videti, kako močno delavsko gibanje ima Avstrija. V Avstriji minimalna plača ni določena z zakonom, jo pa vsako leto medsebojno določijo sindikati v dogovoru z delodajalci. Samostojnih podjetnikov, ki bi delali kot redno zaposleni (kar seveda v Sloveniji ni dovoljeno, a vsi vemo, da nihče ne izvaja nadzora) praktično ni. Je pa veliko zaposlitev za skrajšan delovni čas. Socialna mreža v primeru porodniškega dopusta in izgube službe je zelo urejena – enako nadomestilo dobiš tudi, če sam daš odpoved. Na splošno je delavska zbornica izjemno močna in delavcem omogoča pravno svetovanje v primeru težav z delodajalcem.

V Avstriji se uporablja progresivni sistem davkov, kar pomeni, da so najnižje plače najmanj obdavčene, najvišje pa več, ampak ljudje bolje razumejo, zakaj se plačuje davke, in lestvica je bolj podrobna. Vedno znova se nasmehnem, ko slišim, kako je v Sloveniji potrebno znižati davke tistim, ki zaslužijo več, saj ko pogledam lestvico, ugotovim, da bi v Sloveniji plačal manj davka ali pa priblizno enako. To se mi zdi absurdno, glede na to, da bi bila moja povprečna avstrijska plača konkretno nad slovenskim povprečjem.





V podjetju, kjer je Žiga zaposlen, izredno cenijo povratne informacije zaposlenih in konstruktivne kritike.

Se ti zdi, da je za specialista za oglaševalske kampanje več možnosti v tujini, kot doma?

V tujini so dejansko podjetja, ki imajo razvite marketinške oddelke tako za oglaševanje na lastnih medijih kot za zunanje oglaševanje. Ti oddelki skrbijo za boljšo kvaliteto svojega in tudi agencijskega dela, ker zaposlujejo strokovnjake. Delo je tako veliko bolj dinamično, potrebuje pa se tudi bolj specialistične vloge, kar omogoča, da vsak najde tisto svoje »pravo« mesto.

V Sloveniji je še vedno zelo veliko zunanjih agencij, ki se ukvarjajo z oglaševanjem podjetij, malo je pa takšnih, ki imajo zaposlenega nekoga, ki se bo s tem ukvarjal. Ali to kako vpliva na kvaliteto oglaševanja?

Problem v Sloveniji je velikokrat, da zadolženi za marketing ne morejo poznati vsega, vodilni pa razumejo še manj, zato se težko tak oddelek dobro razvije. Tako nastane primer, ko ima podjetje dovolj denarja za oglaševanje, zmanjka pa mu ga za raziskavo o ciljni skupini in za ugotovitev o efektu kampanje. Nimajo kadra, ki bi preveril rezultate agencije – če agencija dela vse te korake, kako veš, da je uspešna? Bi podjetje to naredilo na kakšnem drugem področju? Npr. dovolilo, da zunanje podjetje testira trg, razvije produkt in potem poroča o uspešnosti prodaje, ti pa nimaš nikogar, ki bi take podatke razumel in ocenil? Marketing v podjetju ne razume, od česa živi agencija, in vedno bodo izbrali na papirju najcenejšo ponudbo, kar pa ne pomeni, da bo oglaševalski »budget« najbolje porabljen. A dokler se agencije izbira po »vezah«, najcenejši ponudbi in brez dejanskega pregleda kakovosti, se ne bo spremenilo nič. V končni fazi se bo agencija vedno obnašala racionalno in bo morala delovati tako, da ustvari profit – dokler se tudi podjetja ne začno obnašati racionalno do svojega oglaševalskega budgeta in živijo v miselnosti »vsako oglaševanje je dobro oglaševanje«, se to ne bo izboljšalo. Je pa vsekakor na tem področju najti tudi dobre prakse, ko obe strani razumeta svojo vlogo in rezultat so učinkovite in dobre kampanje.

Pri svojem delu moraš biti izredno kreativen in neprestano iz rokava vleči nove ideje. Na kakšen način delovno okolje in nadrejeni spodbujajo ter razvijajo ti dve lastnosti?

V veliki meri se delodajalec za to trudi s tem, da ti pomaga spoznati »širšo sliko«, ugotoviti procese vseh vpletenih, saj boljši pregled imaš, lažje ugotoviš, kje so potrebne izboljšave. Sam sem še vedno zagovornik tega, da najboljše ideje prihajajo iz skupine, ki je vedno zmožna predlog izpiliti. Ko vsak doda svoje mnenje, bo iz tega prišlo nekaj več, kot le ideja posameznika, ki se ji ne sme oporekati.

Kako poteka tvoj delovnik? Imaš ob zaključku delovnega dne čas za lastne hobije oz. za samoaktualizacijo?

Osnova delovnika je od 9.00 do 17.00, ampak je fleksibilen. V Avstriji malica ni del delovnega časa, je pa zato tudi delovnik krajši. V moji pogodbi ni nadur oz. so že vključene, kar pomeni, da med tednom delam več ur, da bi lahko v petek iz pisarne odšel prej ali kdaj čez dan skočil iz pisarne po opravkih. Na koncu meseca moraš imeti dovolj ur. Ogromno delajo na zaupanju – ni uradnih prijav, ampak sam vpisuješ prihod in odhod. Konec koncev mora delo biti opravljeno in so vsi zadovoljni.

Na katerih področjih se odpirajo delovna mesta za mlade in ponujajo največ možnosti tudi za tujce? Je znanje nemščine pogoj?

Na žalost nisem toliko obveščen o trgu dela, je pa veliko povpraševanje po zdravstvenem kadru. Manjši kot je kolektiv, bolj je pomembno znanje nemščine. Na Dunaju je veliko multinacionalk in za njih nemščina ni tako pomembna, saj je angleščina tisti jezik, v katerem se posluje, in ravno tukaj se odpira veliko delovnih mest na različnih področjih. Znanje nemščine je vsekakor priporočljivo za vsakodnevno življenje, ni pa potrebno biti specialist. Avstrijci so izjemno pripravljeni pomagati pri učenju in se potrudijo razumeti mojo polomljeno nemščino, ki sem jo pridobil tekom gimnazije v stilu »eh, saj tega nikoli ne bom potreboval«, zato imam še vedno polna usta tistega zarečenega kruha, sploh zdaj, ko se jo spet učim.

Z zadnjo mislijo lahko spodbudiš mlade, da skočijo iz cone udobja in poskusijo z delom v tujini. Kako jih boš prepričal?

Kliše o tem, kako ti tujina ponudi novo perspektivo in koliko novih ljudi z vseh koncev boš spoznal, še vedno drži. Čisto življenjsko pa bi rekel, da je danes ogromno možnosti komunikacije, s katerimi se nikoli ne počutiš daleč od družine/prijateljev. Dunaj ni tako daleč tako, da bi bila pot domov dolga. Konec koncev pa ugotoviš, da se tudi v Sloveniji s prijatelji zaradi službenih razlogov nisi ravno videl vsak teden, zato lahko z malo več planiranja vzdržuješ podoben nivo stikov.


Če si si vedno želel delati za »super kul« podjetje, bo potrebno skočiti v tujino. S tem si nabereš resnično pomembne izkušnje na globalni ravni. V kolikor je domotožje prehudo, se lahko vedno vrneš domov s super referenco v svojem življenjepisu in znanjem. Občutek imam, da čedalje več mladih gleda na to na tak način.


Anja Damjanović za MojeDelo.com

Povej naprej

Izberi področje dela