Vrste pogodb o delu

Skoraj vsi iskalci zaposlitve želijo skleniti delovno razmerje za polni delovni čas. To pa večkrat ni mogoče. Ste vedeli, da obstajajo tudi druge možnosti, ki jih morda ne poznate dovolj? Preverimo skupaj!

Predvsem so v Sloveniji premalo izkoriščene možnosti za sklenitev delovnega razmerja za krajši delovni čas (npr. polovični) ali pa kombinacije zaposlitev za krajši delovni čas pri dveh delodajalcih hkrati in kombinacij več tipov pogodb o delu hkrati pri različnih delodajalcih.

Veliko iskalcev zaposlitve in zaposlenih ni dovolj informiranih o možnih načinih sodelovanja med delodajalcem in delavcem. Zato naj jih na kratko predstavimo. Pri poslovanju katerekoli organizacije je najbolj običajno sklepanje naslednjih tipov pogodb med delodajalcem in delavcem: pogodb o zaposlitvi, podjemnih pogodb, avtorskih pogodb in pogodb o (poslovnem) sodelovanju. Izbira oblike pogodbe in s tem sklenjenega delovnega razmerja je odvisna od potreb delodajalca, včasih pa tudi ponudbe iskalca zaposlitve. Prav tako pa je pogodba odvisna od potreb dela, če se opravlja projektno delo, če gre za stalno delo in tako naprej.

Pogodba o zaposlitvi

Prijatelj vam je povedal, da bo zaposlen za nedoločen čas pri svojem delodajalcu. In tudi vi si želite, da bi vam delodajalec ponudil pogodbo o zaposlitvi. Skupaj poglejmo, zakaj je ta vrsta pogodbe najbolj zaželjena.

S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje. To je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Na podlagi sklenitve te pogodbe je delodajalec dolžan, med drugim, delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje za primer brezposelnosti.

Delavca se zaposli na podlagi objave prostega delovnega mesta, ki mora vsebovati pogoje in kriterije za zasedbo delovnega mesta in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od 5 dni. Sklenitev delovnega razmerja brez predhodne javne objave je izjemoma dovoljena za nekatere izjeme.

Pogodba, ki mora vsebovati zakonsko predpisane sestavine, zakon o delovnih razmerjih pa spodbuja sklepanje pogodb za nedoločen čas. Prihodnjič si bomo pogledali še dve vrsti pogodb o delu.

Podjemna pogodba

Ste naveličani rutinskega dela in zgodnjega vstajanja? In ste oseba, ki raje dela po svojem urniku in si organizira dan po svojih željah? Sklenite podjemno ali avtorsko pogodbo.

S podjemno pogodbo se podjemnik (delavec) zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Bistveno pri tej pogodbi je, da gre praviloma za opravljanje in izvrševanje fizičnega dela. Predmet podjemne pogodbe so predvsem obrtniška, gradbeniška, kmetijska ali sorodna dela fizične narave. Slabost te pogodbe v primerjavi z zaposlitveno je, da naročnik ni dolžan podjemnika prijaviti v nobeno zavarovanje.

Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ureja razmerja v zvezi z intelektualnim delom avtorske narave. Posamezno delo je avtorsko, če gre za individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ne glede na način izraza.

Če gre za izvršitev dela, ki izpolnjuje pogoje za avtorsko delo, lahko avtor sklene z naročnikom avtorsko pogodbo o naročilu dela, s katero se zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Na naročenem avtorskem delu obdrži avtor vse avtorske pravice, razen pravice distribuiranja, če ni s pogodbo drugače določeno. Slabost te pogodbe pa je enaka slabosti podjemne.

Pogodba o (poslovnem) sodelovanju

Pogodbo o sodelovanju, ki ima lahko tudi drugačen naslov, praviloma skleneta dve pravni osebi, pri čemer gre po vsebini za naročilo. Ena pogodbena stranka nekaj naroča oziroma potrebuje, druga pogodbena stranka pa naročilo izvrši ali nudi. Vsebino vsake takšne pogodbe je potrebno prilagoditi konkretnemu dogovoru in specifičnosti naročila. Zato je najbolj zanesljivo, da pogodbo pripravi ali pred podpisom vsaj pregleda pravni strokovnjak, ki ima s pogodbami izkušnje.

Zaključek - če so v Sloveniji možnosti za zaposlovanje za polni delovni čas omejene, si je potrebno prizadevati, da se ljudem daje čim več možnosti dela s sklenitvami preostalih oblik zaposlitve, vrst pogodb in kombinacij med njimi.

Kako izstopiti iz množice in dobiti prosto delovno mesto? Preberite si primere proaktivnih iskalcev zaposlitve.