Zato je šesturni delovnik zdravilo modernih tegob

Posodobite svoj CV

Švedska je bila leta 2017 ena prvih držav, ki je zagnala poskusni šesturni delovnik, in ugotovila, da so bili delavci bolj produktivni, srečnejši in bolj zdravi. Tehtni razlogi, da so tudi podjetja v drugih državah začela razmišljati o skrajšanju delovnika. Ljubljansko podjetje Donar, ki se ukvarja s trajnostnimi produkti iz odpadnih materialov, je skrajšan, šesturni delovnik poskusno uvedlo že pred dobrim letom. Kot je povedal direktor podjetja Matej Feguš za Planet, so se za takšno obliko delovnika odločili predvsem z mislijo na dobrobit svojih delavcev: "Predvsem smo se spraševali, kaj bo z ljudmi, ko bodo zaključili svojo delovno aktivnost. Tudi v samem podjetju se nam je v preteklosti dogajalo, da so zaposleni oboleli za boleznimi, ki jih lahko povezujemo z delom." 

Podobno razmišljajo tudi v podjetju Plastika Skaza, kjer bodo kmalu začeli postopoma uvajati šesturni delovnik. O razlogih za ta korak smo se pogovarjali s kadrovsko specialistko podjetja Plastika Skaza Janjo Urankar Berčon. Že v začetku pogovora je Urankar Berčon izrazila svoje navdušenje nad odločitvijo podjetja za šesturni delovnik: »Zelo bi si želela, da bi imeli v Sloveniji več takšnih podjetij, katerih lastniki ali pa vodstvo, razmišljajo tako kot naši. Da bi bilo več takšnih, ki bi znali resnično ceniti svoje zaposlene, ki bi se resnično zavedali, da zaposleni niso strošek podjetja, pač pa največji kapital, v katerega je dobro vlagati in skrbeti za njegovo rast.«

V Skazi si želimo srečne, srčne, zadovoljne in ne nazadnje zdrave sodelavce. Prepričani smo, da je šesturni urni delovnik eden od prijemov, s katerim lahko k temu pripomoremo.

Za to potezo smo se odločili tudi zato, ker so naši zaposleni odgovorni, zaupanja vredni in predani delu, ki ga opravljajo. Zavedajo se, da je učinkovitost pomembnejši kriterij uspešnosti poslovanja kot število ur, ki jih preživijo na delovnem mestu.

Sodelavci bodo lažje usklajevali zasebno in službeno življenje. Imeli bodo več časa za prostočasne dejavnosti, več časa za preživetje z družino, posledično bodo bolj srečni. Verjamemo, da bo njihova sreča pozitivno vplivala na delo in da bo predstavljala razlog, da bodo prihajali na delo še bolj motivirani.

Predvidevamo, da krajši delovni čas ne prispeva le k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, temveč tudi povečuje produktivnost. Delo je v krajšem časovnem okviru bolj osredotočeno in bolj učinkovito.

Glede na naša pričakovanja, da bo ukrep privedel do zadovoljnejših in srečnejših sodelavcev, pričakujemo predvsem, da bodo ti tudi bolj zdravi. S tem si nadejamo zmanjšati bolniško odsotnost, hkrati pa preprečiti predčasne upokojitve.

Odzivi so bili različni. Nekateri sodelavci so idejo takoj podprli, drugi so se začeli spraševati, kaj jim bo uvedba šesturnega delovnika prinesla in kdo vse bo vanjo vključen. Glede na to, da smo proizvodno podjetje in da dve tretjini naših sodelavcev dela v proizvodnji, se je najprej porajalo vprašanje, kako bo z njimi. Želela bi poudariti, da nam naši sodelavci iz proizvodnje pomenijo res ogromno, da se zavedamo, da so nepogrešljivi del našega poslovanja in da so ravno oni tisti, pri katerih smo začeli s spremembami. V tem trenutku smo že četrtini vseh sodelavcev iz proizvodnje zagotovili prehod s štiriizmenskega na triizmensko delo. Do jeseni se bomo potrudili vsem v proizvodnji zagotoviti triizmensko delo, kar pomeni, da bodo lahko vse sobote in nedelje preživljali s svojimi najbližjimi.

Ne, nikakor. Kljub uvedbi šesturnega delovnika, bomo vsi zaposleni ostali plačani in zavarovani za polni delovni čas, za štirideset ur na teden. Po dejanskih štiridesetih letih pokojninske dobe, skladno s trenutno zakonodajo, bomo torej lahko mirno odšli v zaslužen pokoj. Prav tako nam bodo ostale enake vse pravice do dopusta, regresa, malice ipd.

Odločili smo se, da bomo šesturni delovnik uvedli postopoma, kar pomeni, da bomo začeli z enim ali dvema oddelkoma in ko bo celotna zadeva pravilno utečena, ko bomo dobili potrditev, da so sodelavci res bolj zadovoljni, bomo to prakso prenesli na preostale oddelke. Začeli smo že, in sicer s testno skupino sodelavcev iz oskrbovalne verige, ki smo jim v preteklem tednu pripravili interno delavnico, v sklopu katere smo pojasnili celoten potek in odgovorili na vsa vprašanja, ki so se jim porajala.

Z namenom zares profesionalnega pristopa v uvajalno obdobje, smo se odločili, da v ta proces vključimo izobraževalno ustanovo. V sodelovanju z dr. Evo Boštjančič, vodjo katedre za psihologijo dela in organizacije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, bomo naše sodelavce pri prehodu v nov delovnik vseskozi spremljali. Tako bomo pridobili potrditev, kako zares so sodelavci po uvedbi šesturnega delovnika bolj zadovoljni.