Zaposlitveni portal MojeDelo.com za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo? Strinjam se Želim izvedeti več

Ženske vedno močnejši člen družbe

8.3.2016

Povej naprej

Da so ženske slabše plačane od moških za opravljanje dela na isti poziciji, ni več skrivnost. A stvari se spreminjajo na bolje, tako ženske postoma prihajajo na delovna mesta, kamor še pred kratkim niso »imele dostopa«. Kateri so ti poklici in kdo so ženske, ki so se kljub preprekam uspele v poslovnem svetu, si preberite v naslednjih besedah.

Katere so uspešne ženske v poslovnem svetu

Ženskam in moškim naj bi bile zagotovljene enake možnosti in enaka obravnava pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji in plačah. Vendar, ali v praksi to res velja?


Prisotna je spolna diskriminacija


Večinoma so delavci in kandidati za delovno mesto, ne glede na spol, enako obravnavani, vendar pa spolna diskriminacija v Sloveniji ni tako zelo redek pojav, kot se zdi na prvi pogled. Mnogo delodajalcev na primer ob zaposlovanju ženske zahteva, da je ta še neporočena ali postavi pogoj, koliko časa se še ne sme poročiti. V primeru, da je že poročena, se mora obvezati, da določen čas ne bo imela otrok, ob morebitni nosečnosti pa bo sama dala odpoved. To je sicer protizakonito, a ob današnjem pomanjkanju delovnih mest so nekatere ženske prisiljene sprejeti takšne pogoje, da sploh lahko kandidirajo in pozneje tudi obdržijo delovno mesto.

Še vedno se ženskam da lažja dela in manj zahtevna dela na miselnem področju, saj se smatra, da niso sposobne nalog opravljati pod pritiskom in da se bodo vsak čas zlomile pod težo bremena. Še vedno se jih jemlje za krhke osebe, s katerimi je potrebno delati v rokavicah. Seksizem se opazi tudi pri iskanju zaposlitve, saj se kljub opozorilom in zakonskim predpisom še vedno premajhen poudarek daje ženskim kandidatkam. Na razgovorih za službo so največkrat tarča nelegalnih vprašanj delodajalcev.

Svetle izjeme, ki narekujejo pravilo


Ob imenovanju Alenke Bratušek za predsednico vlade se je zgodil prelom za slovensko politiko in odnose med spoloma v naši mali državi. To je zelo pomemben dogodek, a po mnenju strokovnjakinje za ženske študije in feministično teorijo ter predavateljice na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Milice Antić Gaber, še zdaleč ni dovolj. V normalizirani družbi se sploh ne bi smeli pogovarjati o tem ali je na oblasti ženska ali ne, temveč bi to dejstvo preprosto morali sprejeti. Od ženske se že nekaj časa več ne pričakuje zgolj stanje in kuhanje za štedilnikom, skrb za otroke in čiščenje bivalnih prostorov, temveč se od njih želi nekaj več. A vseeno v zvezi s prevzemanjem »ženskih« vlog dr. Antić Gaber komentira (Mladina, april 2013): »Ne pristanejo vse in ne vedno. Je pa zanimivo vprašanje, koliko ženske same prispevajo k temu, da se razporedijo v drugo vrsto, ne v prvo. Morda si mislijo, da bodo več zahtevale pozneje.« In ravno zaradi tega so splošno znani tudi tipični moški in ženski poklici – moški je direktor, za njim kot tajnica ali njegova desna roka stoji ženska. Moški je zdravnik, pomaga mu medicinska sestra. Moški je frizer (ja, celo frizer!), lase pa pometa njegova pomočnica. Skoraj povsod imamo žensko roko, ki podpira moškega vodjo, nikoli pa ne pride na površje in raje ostane tam nekje v ozadju, ker ji to predstavlja večjo varnost in cono udobja.

Politika tako še vedno ostaja tipična moška disciplina, ki velja po besedah dr. Antić Gaber kot »domnevno pretežka, preveč zapletena, včasih tudi preveč umazana, da bi se ženske z njo ukvarjale« (Mladina, april 2013). So pa po njenih besedah ženske, tiste, ki se v politiko podajajo drugačne. »Ženske vstopajo v politiko s konkretnimi načrti, najpogosteje na področjih, kjer so prej delale. V politiko gredo zato, da bi jih uresničile, manj pogosto iz kakšnih načelnih ali ideoloških razlogov. Ko so v njej, se znajo tudi dobro povezati, vendar se jim postavlja vrsta ovir. Sprašujejo jih, kaj bo z družino. Mlade ženske z majhnimi otroki so že skoraj vnaprej izključene.« In ravno družina ter njeno širjenje še vedno predstavlja ženskam pri oblikovanju kariere ogromno težavo. Kar 40% ameriških karieristk se je lastni družini odpovedalo, medtem, ko je malokateri moški zavoljo družine storil enako dejanje.

Kakšne so uspešne ženske?


Katera lastnost je tista, ki žensko postavi na lestvico uspešnih žensk? Kaj vpliva na to, da ženska postane uspešna v poslovnem svetu in se tam tudi zadrži ter se ne predstavi le kot muha enodnevnica? To so ženske, ki si vsakodnevno vestno naredijo seznam opravil, ki jim služi kot kontrolni seznam v poplavi vlog, ki jih na dnevni bazi igrajo. Uspešne ženske niso vedno prijazne. To ne pomeni, da ne smejo srca nikoli uporabiti, a nikoli ne bodo uspešen vodja, če ne bodo sposobne dati nekomu konstruktivne kritike. Imajo svoj način vedenja in so odločne, nepopustljive, a hkrati nasmejane. So točne in proaktivne, neuspehov ne jemljejo kot katastrofo, so pogumne in navsezadnje, skrbijo za svoje psihično in fizično zdravje ter kondicijo.

V magistrski nalogi Ksenije Šekoranja leta 2010 so predstavljene uspešne poslovne ženske v Sloveniji, ki vodijo 6% slovenskih podjetij. Preostali procent predstavlja moška populacija. Te ženske so Sonja Gole (Adria Mobil), Simona Mele (Kompas), Tatjana Fink (Trimo), Cvetana Rijavec (Ljubljanske mlekarne), Petra Molan (Bayer), Vesna Čadež (Savatech) itd. Letos bi na ta seznam lahko dodali Izo Login, ki sicer skupaj s partnerjem vodi najbogatejše slovensko podjetje Outfit7, Uršo Seršen (Bellabeat), Medejo Lončar (Siemens), Vanjo Lombar (OMV Slovenija) in Leo Benedejčič (Mimovrste.com).

Moški in ženski poklici


Vrnimo se k poklicem, ki veljajo za tipične moške in tipične ženske. Politikov ne bomo več omenjali, bomo pa našteli še tiste druge, kjer žensk primanjkuje. To so: fizični delavci, avtomehaniki, gradbinci, vozniki, električarji, policisti, redarji, znanstveniki, inženirji itd. Na drugi strani je delež žensk višji v dejavnostih, ki nakazujejo podaljšano gospodinjsko opravilo in skrb za ljudi. Gre za dejavnosti, kot so tekstilstvo, živilstvo, zdravstvo, šolstvo in sociala. Prizvok »žensko delo« je še vedno ovrednoteno kot manj pomembno in drugorazredno. V zdravstvu to niso zdravnice, ampak medicinske sestre, v tekstilstvu niso vodje obratov, temveč šivilje, v šolstvu niso ravnateljice, ampak učiteljice. Kljub temu, da so ti poklici imenovani kot nižje pozicionirani, se ljudje ne zavedajo, da so ravno te učiteljice ženskega spola tiste, ki z otroki preživijo večino njihovega mladostnega dneva, da so njihove zaupnice in skorajda druge mame, s katerimi so v stiku skoraj več časa, kakor so otroci s pravimi biološkimi materami.

Vendar se situacija spreminja in ločnica med moškimi in ženskimi poklici se briše. Čeprav je odstotek žensk na najvišjih vodstvenih položajih še vedno zaskrbljujoče nizek, raste odstotek žensk v srednjem managementu, saj tu še posebej prav pridejo tako imenovane ženske lastnosti kot so sodelovanje, mentorstvo in dobri medosebni odnosi. V ZDA so leta 2015 opravili raziskavo, v kateri so ugotavljali nove potencialne ženske poklice, ki bi jih lahko prevzele pripadnice ženskega spola: kadrovski menedžment, raziskovanje trga, terapevtski poklici, odnosi z javnostjo, statistika in analitika. Vse poklice lahko povežemo s karakteristikami ženskih pripadnic, kot so čut za soljudi, sposobnost empatije, natančnost in predanost, divergentno razmišljanje in pedantnost, s katerimi se lahko pohvali malokateri moški.

Razlike v prihodkih


Seksizem je prisoten tudi v neenakosti plač. Delodajalec je sicer dolžan za enako delo in za delo enake vrednosti izplačati delavcem, ne glede na spol, enako plačilo. V praksi so pogosta odstopanja, saj na primer podatki za leto 2013 kažejo, da znaša v Sloveniji plača ženske v povprečju 94,6% plače moškega, ki je končal isto stopnjo izobrazbe in opravljal isto delo.

Nastalo situacijo lahko pripišemo tudi ne tako pogostemu pogajanju za povišico. Ženske se velikokrat sprijaznijo s ponujeno možnostjo in zaradi hvaležnosti ter navdušenosti ponudbo preprosto sprejmejo, brez da bi se prej še dogovarjale o morebitnem zvišanju plače.

Preberite si, kakšne so najpogostejše napake, ki jih ženske naredijo med razgovorom za službo.


PREBERI


Avtor: Anja Damjanović za MojeDelo.com

Povej naprej

Izberi področje dela