Letni dopust 2023 – kakšne so vaše pravice?
Vsak zaposleni pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) narekuje, da mora delodajalec obvestiti zaposlene o številu dni letnega dopusta za tekoče koledarsko leto do 31. marca. Če obvestila torej še niste prejeli, ga lahko kmalu pričakujete.
Koliko letnega dopusta vam pripada?
Zakonsko določeno najkrajše trajanje letnega dopusta je 4 tedne v letu.
Število dni letnega dopusta je sicer preračunano glede na delovne dni v tednu posameznega zaposlenega:
- če delate 5 dni v tednu, vam pripada najmanj 4 × 5 dni dopusta, kar nanese 20 dni;
- če delate 6 dni v tednu, vam pripada najmanj 4 × 6 dni dopusta, kar nanese 24 dni.
-
Ste mlajši od 18 let.
V tem primeru pridobite dodatnih 7 dni dopusta.
-
Imate več kot 55 let, ste invalid ali trpite za najmanj 60-odstotno telesno okvaro.
V tem primeru pridobite dodatnih 3 dni dopusta.
-
Negujete otroka s telesno ali duševno prizadetostjo.
V tem primeru vam pripadajo dodatni 3 dnevi dopusta.
-
Skrbite za otroke, mlajše od 15 let.
V tem primeru pridobite dodatni dan dopusta za vsakega otroka.
Daljša delovna doba = več dopusta?
Žal ne. Po ZDR-1 delovna doba ni merilo, po katerem bi zakon zaposlenim priznaval dodatne dni dopusta. Do teh so upravičeni le, če tako določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca, ali morebitni notranji akt delodajalca.
Kdaj na dopust?
Dopust lahko izkoristite, kadar vam to dopušča delovni proces. Zaposleni se pogosto v pogovoru s svojimi nadrejenimi in sodelavci dogovorijo za najustreznejše termine. Letni dopust lahko izkoristite v več delih, vendar mora vsaj en del trajati najmanj 2 tedna. Pravico imate tudi izkoristiti dan letnega dopusta na dan, ki ga določite sami. O tem morate obvestiti svojega delodajalca vsaj 3 dni pred koriščenjem.
Zaposleni s šoloobveznimi otroki imajo pravico do koriščenja najmanj tedna dni med šolskimi počitnicami. Tega delodajalec ne more prepovedati, razen če vaš odhod resno vpliva na delovni proces.
Pomembno je tudi, da dopust izkoristite do zaključka koledarskega leta. V tem obdobju morate izkoristiti najmanj 2 tedna, preostanek pa je lahko po dogovoru z delodajalcem prenesen v naslednje leto in ga lahko izkoristite do 30. junija naslednjega leta.
Ste v podjetju manj kot 1 leto?
Če ste delovno razmerje sklenili med letom, imate pravico do sorazmernega dela letnega dopusta. V naslednjem koledarskem letu pa lahko izkoristite celotni letni dopust že na začetku koledarskega leta.
Primer: Če se boste zaposlili 15. aprila in boste upravičeni do 25 dni letnega dopusta, velja izračun (25 : 12) × 8 = 16,6, kar pomeni, da vam bo to leto pripadalo 17 dni dopusta.
Ste vedeli?
Zaposleni se ne morejo odpovedati pravici do letnega dopusta. Tudi dogovor, s katerim bi se zaposleni in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizkoriščen letni dopust, ni veljaven. Izjema je le, kadar se preneha delovno razmerje.
Prav tako vas delodajalec ne more prisiliti v izkoriščanje letnega dopusta. Izjema so kolektivni dopusti, ki jih delodajalec že v letnem razporedu dela predvidi, ker pričakuje, da bo v nekem obdobju manjša potreba po delu.
Pravica do študijskega in neplačanega dopusta?
Neplačanega dopusta Zakon o delovnih razmerjih ne omenja, kar pomeni, da ta pravica zaposlenim ni zakonsko zagotovljena. To pa še ni razlog, da delodajalec prošnji zaposlenega ne bi smel ugoditi.
Zaposleni in delodajalci v tem primeru sklenejo ustrezen dogovor v pisni obliki, v katerem je opredeljeno trajanje neplačanega dopusta, morebitne obveznosti zaposlenega v tem obdobju in dogovor glede plačila prispevkov za socialno varnost. V času neplačanega dopusta zaposleni namreč ostane vključen v obvezna socialna zavarovanja preko delodajalca. Stroške mu je nato dolžan povrniti.
Nasprotno pa zakon opredeljuje pravico do študijskega dopusta.Zaposleni ima pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa. V tem primeru je delodajalec dolžan zagotoviti izobraževanje zaposlenih. Zaposleni, ki se izobražuje, in tudi zaposleni, ki se izobražuje v lastnem interesu, ima pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov.
Če s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju pravica do študijskega dopusta ni podrobneje določena, ima zaposleni pravico do odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite.
Preberite tudi:
1. Regres 2023: koliko in kdaj?Bodite na tekočem z našimi kariernimi nasveti!
Prejemajte jih tedensko v vaš e-nabiralnik – registrirajte se.