Napake pri delu so praktično neizogibne – nekdo je pozabil poslati elektronsko sporočilo, drugi zamudil rok za oddajo potnih nalogov, tretji ni sporočil stranki, da je sestanek prestavljen ... Ne glede na to, da ste ga »polomil«, lahko to napako pretvorite v nekaj pozitivnega – iz izkušnje ste se nekaj naučili in posledično boste odslej še boljši pri svojem delu, saj takšnega »kiksa« ne boste več ponovili. Vsakdo kdaj zamoči, toda če pokažete, da ste iz tega nekaj potegnili, vam lahko začne delodajalec bolj zaupati, saj ste mu na ta način dokazali, da ste se pripravljeni potruditi in se pri svojem delu še izboljšati. Učenje iz napak oziroma obravnavanje napak kot pozitivnih izkušenj ima še druge pozitivne stranske učinke za vas – najprej vas osvobodi strahu pred neuspehom, v nadaljevanju pa vas navda z večjo samozavestjo.
Pri delu ste storili napako, kaj pa zdaj?
#Prevzemite odgovornost za svoja dejanja
Prvi korak po storjeni napaki je, da jo priznate in zanjo prevzamete odgovornost. S tem dokažete svojo integriteto in pripravljenost odgovarjati za svoja dejanja. Ko boste priznali svojo napako, to storite brez izgovorov ali iskanja krivde drugje. To je lahko težko, vendar hkrati ključnega pomena za vzpostavitev pogojev za učenje in rast. Po potrebi se opravičite, saj na ta način pokažete, da spoštujete ljudi, ki jih je napaka prizadela. S priznanjem napake odprete vrata razumevanju, kaj je šlo narobe in zakaj, kar je prvi korak k temu, da napake ne ponovite več.
#Analizirajte napako
Razmislite, kaj je povzročilo napako, pa tudi, kako ste jo odpravili. Razčlenite okoliščine in razmislite o dejavnikih, ki so prispevali k napaki. Zapišite, kaj ste naredili prav in kaj narobe. Je napaka posledica težav v komunikaciji, pomanjkanja znanja ali morda samo slabega načrtovanja delovnega procesa? Pri analizi ne gre za to, da bi se ukvarjali z napako, temveč da ugotovite temeljne vzroke, ki jih lahko v prihodnje odpravite. Ne pozabite, cilj je, da se iz izkušnje nekaj naučite, ne da kaznujete sami sebe. Pomaga vam lahko tudi pri iskanju rešitev za prihodnje napake. Primer: če ste pozabili poslati pomembno elektronsko sporočilo, lahko ugotovite, da ste to napako naredili, ker pošiljanja e-pošte niste dodali na svoj seznam opravil. Nato lahko dokažete, da ste se iz vsega skupaj nekaj naučili, tako da v svoj koledar načrtovanih delovnih nalog vpišete vse svoje prihajajoče zadolžitve.
#Pogovorite se in pridobite povratne informacije
S pogovorom o napaki z nadrejenim ali zaupanja vrednim sodelavcem lahko pridete do dragocenih povratnih informacij. Ponudijo vam lahko drugačen uvid na to, kaj se je zgodilo, in predlagajo načine, kako se v prihodnosti izogniti podobnim težavam. Konstruktivna kritika vam lahko pomaga identificirati področja, ki jih nato lahko izboljšate, da boste pri svojem delu še boljši. K takšnemu pogovoru pristopite na odprt način, pri čemer bodite osredotočeni na reševanje izzivov, namesto da zavzamete obrambno držo. To je priložnost, da dokažete svojo zavezanost k izboljšavam in okrepite svoje poklicne odnose. Za nasvete pri odpravljanju napak lahko vprašate tudi mentorje. Primer: storili ste napako, za katero zdaj ne veste, kako jo odpraviti. Lahko se obrnete na mentorja, ki je nekoč opravljal vaše delo, in ga vprašate, kako bi on razrešil tovrstno zagato.
#Poiščite, kaj vas napaka skuša naučiti
Ključni korak pri učenju iz napak je iskanje lekcij, ki se jih lahko naučite, če podrobno analizirate, kaj je šlo narobe. Morda vas je na primer napaka naučila nekaj o sebi, česar prej niste vedeli. Napaka vam lahko pokaže tudi, na katerih področjih lahko še dodatno izboljšate svoje spretnosti. Izbiranje lekcij, ki ste se jih naučili iz napake, vam lahko pomaga izboljšati sebe in svoje delo. Primer: zamudili ste na pomemben sestanek. To vam lahko na primer pove, da bi bilo za vas morda priporočljivo izboljšati svoje spretnosti upravljanja s časom. Če ste denimo zamudili rok za dokončanje projekta, vam to lahko pokaže, da si boste morali v prihodnosti morda začeti postavljati bolj realistične cilje. Z jasnim razumevanjem, kaj je šlo narobe, lahko pripravite načrt za preprečevanje prihodnjih napak. To lahko vključuje dodatno usposabljanje, uvedbo drugačnega nadzora ali pa prilagoditev delovnega procesa. Vaš načrt mora biti konkreten, izvedljiv in merljiv. Ni dovolj, da si preprosto želite delati bolje; potrebujete namreč tudi konkretno strategijo, kako boste to dosegli.
#Ostanite odprti za učenje
Če premorete učečo miselnost, pomeni, da o sebi razmišljate kot o osebi, ki se nenehno uči. Če ostajate odprti za učenje, vam to pomaga, da na napake ne gledate kot na neuspehe, temveč kot na lekcije in priložnosti za rast. Namesto da se ukvarjate z napakami, ki ste jih naredili, o njih razmišljajte kot o pozitivnih izkušnjah, ki so vam pomagale rasti in se izboljšati; resnična vrednost vsake napake namreč izhaja iz naučenih lekcij. Vzemite si čas in razmislite, kaj vas je ta izkušnja naučila o vašem delu, vas samih in o tem, kako se spopadate z izzivi. Učenje iz napak pogosto vključuje razvijanje novih ali krepitev obstoječih spretnosti, kot so reševanje problemov, upravljanje s časom ali komunikacija. Zato lekcije sprejmite kot del svojega nenehnega osebnega in poklicnega razvoja.
Napake so nesporen del človeške narave, toda zares pomembno je, kako se nanje odzovete. Če se iz njih učite in jih sprejemate kot del procesa rasti, vam v prihodnosti lahko pomagajo, da še dodatno okrepite svojo odpornost in samozavest. Na dolgi rok boste tako postali bolj prilagodljivi in uspešni v spreminjajočem se poslovnem okolju. Ne dovolite, da vas napake iztirijo na poti do uspeha – raje jih pretvorite v odskočno desko za nove dosežke.