Ali ste blizu izgorelosti?
Image

Sindrom izgorelosti je, kot bi tekli maraton, saj gre za proces, ki se ne zgodi čez noč, temveč se razvija z leti. Pri izgorelosti gre za samoizčrpavanje, po navedbah Inštituta za razvoj človeških virov pa običajno obsega tri stopnje:


1. STOPNJA

Izraža se v telesni in duševni utrujenosti, čezmerni razdražljivosti, pojavijo se občutki tesnobe, žalosti in razočaranja. Na tej začetni stopnji se ljudje mnogokrat počutijo nepogrešljive in se šibijo pod težo odgovornosti, ki so si jo naložili in jih spravlja v dodatno stisko ali povečuje pritisk in raven stresa. Običajno posamezniki na tej stopnji nekoliko naivno mislijo, da morajo »še malo stisniti zobe in potrpeti«, potem pa bodo zadeve uredili z bolniško odsotnostjo ali dopustom. Mnogi se še bolj zagrizeno vržejo v delo, pri čemer se začnejo celo izogibati drugim sodelavcem, prijateljem, širši družini itn. 

2. STOPNJA

Najbolj jo zaznamujeta občutek izrazite nemoči, da lahko v svojem življenju kar koli zares spremenite, in močan občutek ujetosti v obstoječih razmerah. Številni ljudje na tej stopnji izgorelosti zamenjajo službo, nekateri se celo preselijo, a na koncu ni pomembnejše razlike. Posameznik lahko doživlja občutke jeze, krivde, ima slabo samopodobo, se umika od ljudi, ki jih ima sicer rad, zanika lastne potrebe ipd.

3. STOPNJA

Na tej stopnji je oseba tik pred dokončnim zlomom, psihofizičnim kolapsom, ali pa je ta že nastopil. Takrat govorimo o adrenalni izgorelosti, njeni simptomi pa so izrazito nihanje med čezmernim deloholizmom in popolno izčrpanostjo, kar običajno spremljajo še občutki popolnega razvrednotenja samega sebe in depresija. Pri nekaterih posameznikih se začnejo pojavljati tudi samomorilne misli.

O tem, kako je izgorelost videti v praksi, smo vprašali prijatelja, ki sta nam povedala naslednje:


Klavdija, 37 let, vodja odnosov z javnostmi in trženja
Ko sem izgorela, 14 dni nisem mogla vstati iz postelje. Glava mi je govorila, da moram na stranišče, a telo se ni odzvalo. Še danes, tri leta po tem, sem veliko bolj utrujena in manj storilna pri delu, vnema je pošla, učinkovitost prav tako.

Kevin, 34 let, zobozdravstveni tehnik
Nase sem prevzel nove naloge, poleg rednega dela sem uvajal in učil ekipo novih sodelavcev. V službi sem ostajal tudi do 23. ure, za prijatelje, družino in konjičke nisem imel časa po več mesecev. Ves čas sem bil utrujen, a šef me je potreboval, saj ni imel nikogar drugega. Čutil sem izjemno odgovornost, da opravim delo in da ga opravim dobro, dokler se nekega dne nisem prebudil v bolnišnici. Zdaj sem že dva meseca na bolniški odsotnosti, in ko pomislim na to, da se bom moral vrniti na delo, me preplavi izjemen občutek tesnobe in nemoči.



Strategije za blaženje stresa

Da bi se lažje spoprijemali s stresnimi okoliščinami, sestavnim delom vsakega delovnega okolja, lahko uporabite različne strategije, ki razvijajo vašo duševno odpornost in blažijo stres. Za vas je morda to tek po gozdu. Težava nastane, če si zvijete gleženj. Kako se boste potem spopadali s stresom? Spodaj naštevamo nekaj metod, ki jih lahko uporabite pri boju s stresom na delovnem mestu.

Čez dan se poskušajte čim več gibati

Gibanje pomaga pri nadzorovanju stresa. Poskušajte si zagotoviti vsaj eno uro gibanja na dan. Če v službi veliko časa preživite na telefonu, se lahko med pogovori sprehajate po pisarni. Morda delate kot blagajničarka in večino dneva presedite, na delo pa se vozite z avtobusom. Gibanje si lahko zagotovite tako, da na poti v službo in domov sestopite z avtobusa postajo prej, kar pomeni nekaj minut hoje pred začetkom dela in na poti domov. Če živite v bloku ali stolpnici, lahko sklenete, da boste enkrat dnevno namesto dvigala uporabili stopnice. Lahko pa si omislite kratko, petminutno rutino ali obred, ki ga izvajate zjutraj, ko se prebudite, in zvečer, preden se odpravite spat (joga, meditacija, telovadba, poslušanje afirmacij). 

Vzemite si pet minut časa zase

Če se naenkrat znajdete v situaciji, ko se vam zazdi, da je vsega preprosto preveč in potrebujete nekaj trenutkov samo zase, je odlično zavetišče stranišče. Vzemite si pet minut časa, poskušajte predihati zadeve in se umiriti. Ko boste pripravljeni, se vrnite na delo. Delajte v največ 90-minutnih intervalih, potem naredite premor. Če veliko sestankujete, si poskušajte med sestanki, če vam to omogočajo okoliščine, zagotoviti vsaj 25-minutni predah. Tako boste lažje zaključili prvi sestanek in se mirno pripravili na naslednjega. 

Poslušajte glasbo, ki vas sprošča

Svojo priljubljeno glasbo lahko poslušate na poti v službo, med malico ali celo med delom, če vam narava dela to omogoča.

Pišite dnevnik

Pisanje dnevnika številnim ljudem pomeni prav posebno protistresno in terapevtsko prakso. Preprosto zapišite, kaj se je dogajalo na delu in kako ste se ob tem počutili. Po nekaterih raziskavah naj bi pisanje pomagalo pri umirjanju razbijanja srca in blažitvi stresa

Poskusite s pogovorom

Imate v svojem življenju osebo, ki ji zaupate in s katero ste v rednih stikih? To je lahko kateri od vaših staršev, sorojencev, prijatelj, sorodnik, skratka nekdo, ki vam bo prisluhnil brez obsojanja. Pokličite to osebo ali ji pošljite sporočilo, da se že dolgo nista slišala, in jo vprašajte, ali je za klepet.

Posvetite več časa spanju

Seveda je to precej neuresničljiva želja, če imate poleg redne službe še popoldansko obrt ali ste starš majhnega otroka, ampak spanje je zares ključnega pomena. Namesto da doživljate še večji stres, ker si ne morete vsak dan privoščiti popolnega spanca, poskušajte posvetiti nekaj dodatnega časa spanju vsaj dve noči na teden. Kot nov konjiček si lahko ob koncih tedna omislite tudi popoldanski dremež.

Počnite stvari, ki vas osrečujejo

Kaj je tisto, kar vas navdaja z radostjo in strastjo? Je to prebiranje dobre knjige, uživanje ob dobri hrani in pijači, sprehod po gozdu? Ali pa ste morda umetniške vrste in radi »klepate rime«, rišete ali izdelujete stvari iz lesa? Imate radi živali? Morda je čas za hišnega ljubljenčka. 


Seveda vam ni treba posegati po vseh strategijah vsak teden. A če jih uspete uporabiti vsaj nekaj nekajkrat tedensko, boste kaj kmalu ugotovili, katere vam koristijo. Nato jih lahko poljubno izmenjujete vsak mesec, ko odkrijete, katere kombinacije in kdaj vam najbolj pomagajo. Če kljub vsemu ugotovite, da sami ne zmorete, poiščite pomoč. Pri posameznikih z izgorelostjo je najučinkovitejši ukrep psihoterapevtsko zdravljenje.


Nasvet je za vas napisala: ekipa MojeDelo.com

Preberite tudi:

1. Duševno zdravje na delovnem mestu

Bodite na tekočem z našimi kariernimi nasveti!

Prejemajte jih tedensko v vaš e-nabiralnik – registrirajte se.

Povej naprej