[GOSTUJOČI STROKOVNJAK] Kaj bom, ko bom velik? Veščine in poklici prihodnosti
Image

Kadar govorimo o veščinah prihodnosti, govorimo predvsem o mehkih veščinah, kot so prilagodljivost, komunikacija, sodelovanje, kreativnost

Prilagodljivost je mišljena kot sposobnost vseživljenjskega učenja, usvajanje novih veščin, organizacije dela in tehnologije (tudi upravljanje kariere v skladu s spreminjajočimi se poklicnimi priložnostmi je del teh spretnosti). Socialni veščini komunikacija in sodelovanje se najbolj nanašata na reševanje konfliktov, upravljanje z ljudmi, deloma pa tudi na organizacijske sposobnosti in sposobnost osredotočenja na stranke. Kreativnost, ki ima korenine v »umetniški svobodi«, pa bolj kot na sam umetniški izraz, meri na sposobnost iskanja novih poslovnih rešitev in sposobnost reševanja problemov (problem solving).


Cedefop med mehkimi veščinami izpostavlja zlasti tako imenovane 4k spretnosti (komunikacija – kooperativnost – kreativnost – kritično mišljenje).


Te spretnosti je v celoti nemogoče avtomatizirati, zato bodo delovna mesta, kjer so te kompetence potrebne, avtomatizirana v bistveno manjši meri.

Med ostalimi veščinami bo v prihodnosti veliko povpraševanja po spretnosti upravljanja s podatki (data management); ta veščina bo iskana tudi tam, kjer je tradicionalno ne bi pričakovali, na primer na področjih, kot so ribištvo, gozdarstvo ipd.

Nekateri delodajalci omenjene mehke veščine že iščejo, vendar se le redki že zavedajo, da morajo del vseživljenjskega izobraževanja za svoje zaposlene opraviti tudi sami: tehnološke rešitve v obliki e-usposabljanja (e-training) so dobre, saj omogočajo prilagojeno vsebino (npr. za razvoj računalniških spretnosti). Nenazadnje omogočanje razvoja spretnosti delavcev za delodajalca pomeni tudi ohranjanje njegove konkurenčnosti na trgu dela.

Cedefopova evropska raziskava znanja in spretnosti ter delovnih mest kaže, da je več kot 40 % odraslih zaposlenih v državah EU nedavno doživelo spremembe v tehnologiji, ki jo uporabljajo (stroji, IKT sistemi).

Pričakuje se, da bodo do leta 2025 pametni stroji in nove tehnološke rešitve nadomestili enega od treh zaposlenih.


Mednarodni gospodarski forum (WEF) v svoji analizi govori o tem, da so zaposlitve, kjer plača ne presega 20$ na uro, najbolj ogrožene in jih bo v veliki meri nadomestila avtomatizacija.

Cedefopove analize kažejo, da bo digitalizacija ključno oblikovala našo prihodnost in tudi razmerja na trgu delovne sile: tehnološki napredek in IKT tehnologije ustvarjajo nova, visokokvalificirana delovna mesta (oblikovanje spletnih aplikacij, razvoj programske opreme, analiza podatkov o tržnih raziskavah) ter prepuščajo rutinske dejavnosti robotom


Pomembna posledica pa je tudi naraščajoča pojavnost novih spletnih oblik zaposlitve ali dela z množico (crowd working) v tako imenovani gig ekonomiji. Digitalne platforme povezujejo in bodo povezovale ponudnike in uporabnike storitev pri izmenjavi blaga, storitev in drugih del na odprtem trgu.

Pa nova delovna mesta? Po napovedih bo 2 milijona novih zaposlitev ustvarjenih na področjih, tako ali drugače povezanih z digitalizacijo -  računalništvo, spletno oblikovanje, matematika in inženiring ter sorodna področja. 

Priljubljene zaposlitve v letu 2025 bodo: urbani kmetovalci, podatkovni znanstveniki, varnostni specialisti v kibernetiki, specialisti za 3D spletno oblikovanje, oblikovalci izkušenj virtualne resničnosti, upravljavci zasebnosti, negovalci za odrasle, specialisti zdravstvene nege in neodvisni profesorji

Cedefopove analize kažejo, da se bo do leta 2030 najbolj povečalo povpraševanje po delovni sili zlasti na področjih poslovne administracije, prodaje, poučevanja in zdravstva, med bolj perspektivne sektorje pa lahko štejemo transport in gradbeništvo. Pri razumevanju statistike pa je treba upoštevati tudi, da se napovedi nanašajo tudi na potrebe, ne le na ekonomsko upravičenost teh delovnih mest.

Odgovor na vprašanje kaj boš, ko boš velik, ni več tako preprost.

Industrija 4.0, ki prinaša hitre tehnološke spremembe spreminja razmere v slovenskih kot svetovnih podjetjih. Prav tako kot podjetja, pa moramo biti tudi mi, posamezniki, pripravljeni na redne »posodobitve«.

Vsebino sta pripravili Meta Šlander (ReferNet Slovenija) in Špela Pogačnik Nose (Nacionalni center Europass), Center RS za poklicno izobraževanje (CPI).

Viri:

Povej naprej