Zaposlitev iščemo zato, ker potrebujemo denar in varnost, ki jo ta prinaša. Delo pa dobimo zato, ker je nekdo pripravljen plačati za rešitev problema pri doseganju svojega cilja. Če se delodajalec ne zaveda, da potrebuje pomoč, ali če v vas ne prepozna nekoga, ki bi mu lahko pomagal, do zaposlitve ne pride. Paradoks iskanja zaposlitve je, da se mora iskalec najprej osredotočiti na cilje delodajalca, če želi doseči svoj cilj.
Kako prepričati delodajalca?
Da delodajalca prepričate o zaposlitvi, mu morate pozitivno odgovoriti vsaj na spodnja tri vprašanja:
- Ali imate dovoljšne znanje o delodajalčevem izdelku ali storitvi?
- Kako naj delodajalec ve, da ne boste kmalu zapustili delovnega mesta, na katero vas bo moral uvajati?
- Ali se ujamete s kulturo, načinom dela in preostalo ekipo v podjetju?
Pri zaposlitvi gre za prostovoljen odnos, v katerem je delavec odvisen, delodajalec pa tvega. Zato se mora vzpostaviti določena stopnja zaupanja na obeh straneh. Zaupanje se gradi z odnosom in postopno. Zato nikar ne mislite, da boste z enim klicem opravili vse potrebno, da si zagotovite zaposlitev. Zato je pomembno, da svoj čas vlagate v delodajalce, ki ustrezajo vašim prepričanjem in kariernim ciljem.
Kdaj in kako vzpostaviti stik z delodajalcem?
Potreba po novem sodelavcu se pri delodajalcih načeloma razvija v štirih fazah. Te so odvisne od delodajalčevega zavedanja lastnega problema in nujnosti, da najde rešitev zanj. Če se delodajalec ne zaveda problema ali pa kandidatu ne priznava, da ima zanj uporabno rešitev, do zaposlitve ne pride.
Samo v zadnji fazi delodajalec dejansko oglašuje prosto delovno mesto in poziva kandidate, naj mu posredujejo prijave. Samo četrtina prostih delovnih mest se oglašuje. Vsa preostala prosta delovna mesta – tri četrtine – se zapolnijo brez javnega oglaševanja potrebe po delu. Zapolnijo jih kandidati, ki ciljno iščejo delodajalce, odkrivajo njihove potrebe in jim ponujajo rešitve.
Prva faza razvoja kadrovske potrebe: »Trenutno nimamo prostih delovnih mest«
Kadrovska potreba se lahko v podjetju razvija nekaj mesecev ali celo nekaj let. V začetni fazi to pomeni, da v podjetju sploh ni zavedanja, da bi za rešitev nekega problema potrebovali novega sodelavca. A večina podjetij je vedno pripravljena na ponudbo, ki bi jim izboljšala poslovne rezultate.
V tej fazi so za delodajalce zanimivi kandidati, ki lahko podjetju ponudijo rast poslovanja, znižanje stroškov, nove poslovne akcije in podobno. Tako se lahko nova zaposlitev sklene brez izjemne konkurence, ki sicer vlada za delovna mesta. V zgodnjih fazah oblikovanja kadrovske potrebe tudi iskalec ustvarja delovno mesto. Zato je pomembno, da ustvarjate in ohranjate dobre odnose z delodajalci.
- ste se v preteklosti prijavili za druga delovna mesta in niste bili izbrani, vendar je podjetje vašo prijavo ohranilo v bazi;
- so vaše podatke podjetju posredovale kadrovske agencije;
- ste svoje podatke podjetju posredovali preko zaposlitvenih sejmov in drugih lastnih virov podatkov;
- ste seznanjeni s problemom podjetja in boste v tem času vzpostavili stik z njimi ter jim ponudili rešitev.
Kaj lahko poveste o sebi?
Plačilo in delovne razmere so najočitnejši razlog, da si delo sploh želite. Dolgoročno pa je resnično pomembno troje:
- Ali imate občutek, da imate vajeti svojega življenja v svojih rokah?
- Ali pri tem, kar delate, napredujete in postajate boljši?
- Ali menite, da je to, kar delate, smiselno in koristno?
Ne bodite čakalec na zaposlitev in postanite aktivni iskalec zaposlitve
Rdeča nit pasivnih metod je čakanje, da vas nekdo odkrije. S pasivnostjo načrtovanje svoje prihodnosti prepuščate drugim. Pogosto zahteva veliko energije, a brez pravega rezultata. Iskalec usmerja svojo energijo. Vodi igro in se zaveda, da mora velikokrat poskusiti. Iskalec se ne boji zavrnitve, ker se zaveda, da je NE drugi najboljši odgovor. Iskalca v najslabšem primeru zavrnejo. Čakalca pa preprosto prezrejo.
Iskalec ve, kaj ponuja in kaj želi. Njegova samozavest izvira iz poznavanja sebe. Ve, pri čem je uspešen in pri čem ne. Osredotoči se na priložnosti za korist, ki jo ponuja. Čakalca vodi strah. V igro vnaprej vstopa v podrejenem položaju. Iskalčevo osredotočenost enači z izbirčnostjo. Ker ne ve, kaj hoče, tega tudi ne more najti.
Iskalec ve, kaj ponuja in kaj to pomeni za njegovo stranko. Svojo komunikacijo osredotoči na korist za kupca. Iskalec svojo korist razume kot logično posledico koristi, ki jo ustvari za delodajalca. Čakalec – namenoma ali nevede – ne poudarja koristi, ki jo prinaša potencialni stranki. Ker prosi, se spravlja v podrejen položaj. Verjame, da bo z zaposlitvijo postal dolžnik in ne partner.
Iskalec deluje kot profesionalni prodajalec. Njegova korist je predstavljena kot produkt. Ve, kdo bi utegnil kupiti njegov produkt. Stalno dodaja nove ljudi na seznam potencialnih strank in sistematično stopa v stik z njimi. Temu namenja večji del vsakega delovnega dneva. Čakalec deluje kot prosilec za miloščino. Igra na svojo slabost, ne na svoje prednosti. Nima tarč, le mimoidoče. Odvisen je od dobre volje drugih.
Iskalec načrtno pridobiva srečanja s potencialnimi delodajalci. Zaveda se, da do vsakega zmenka vodi nekaj zavrnitev. Pridobljen sestanek uporabi za napredek in pridobitev novega. Čakalec čaka, da ga povabijo na razgovor, in šteje poslane prošnje. Praviloma ga ne zavrnejo, temveč mu ne odgovorijo. Vsak neuspešen sestanek, zavrnitev ali ignoriranje ga globoko potrejo.
Iskalec da vedeti, da je dobil sporočilo. Skrbi, da so drugi obveščeni, namesto da bi čakal na vprašanja. Čakalec po opravljenem razgovoru čaka vabilo v naslednji krog.
To je zapis, ki vam daje vpogled in ponuja razumevanje za pravi pristop k iskanju zaposlitve. Med razvijanjem svoje kariere pa boste najverjetneje ugotovili, da ni vse tako črno-belo, kot smo zapisali zgoraj. Najbolje vas bodo na vašo pot pripravile konkretne življenjske situacije. Bolj ko boste aktivni, več se boste naučili. Za to pa ni treba čakati na zaposlitev.
- Na situacije, o katerih govorimo, lahko naletite tudi, če postanete vodja nečesa v svojem prostem času. Prevzemite pomembno vlogo na področju enega izmed svojih interesov. Vsako zavrnitev in neuspeh dojemajte kot nekaj dobrega, nekaj, kar vas gradi in dela močnejšega.
- Ko iščete študijsko prakso, ponudba in dostopnost praviloma nista težava. Težava je najti prakso, pri kateri se boste nečesa naučili. Na trgu je mnogo »študentskih« del, a le redka med njimi so dela »za študente«. Drznite si poiskati tako prakso namesto poletnega fotokopiranja in kuhanja kave.
- Postanite strokovnjak za nekaj in temu posvetite velik del svojega časa. Premislite, kaj vas zanima. Ustvarite blog, organizirajte okroglo mizo, povabite vzornika na pogovor. Vsak od navedenih korakov vas bo vodil bližje k vašemu cilju.
- Da pa resnično izkusite, kaj pomeni življenje iskalca zaposlitve, se preizkusite v prodaji. Tako pridobljene izkušnje so najboljši trening za uspešno iskanje zaposlitve in kariero.
