Kako umetna inteligenca preoblikuje trg dela

Po statističnih podatkih Gospodarske zbornice Slovenije le 12 odstotkov slovenskih podjetij z deset ali več zaposlenimi uporablja tehnologije umetne inteligence. Med tistimi 88 odstotki, ki je ne uporabljajo, med najpogostejšimi razlogi navajajo visoke stroške in pomanjkanje ustreznega znanja.

UI nedvomno prinaša številne prednosti na trgu dela. Med njimi je gotova avtomatizacija procesov, ki omogoča hitrejše in natančnejše iskanje primernih kandidatov. Algoritmi, ki temeljijo na UI, lahko analizirajo ogromne količine podatkov in identificirajo talente hitreje, kot bi jih opazilo človeško oko. To pomaga pri hitrejšem ujemanju kandidatov s primernimi delovnimi mesti zanje.

Kljub številnim prednostim UI na trgu dela se pojavljajo tudi slabosti. Nekatere od teh vključujejo potencialno neenakost, pristranskost algoritmov ter izgubo človeškega stika in empatije v procesu zaposlovanja. Pomembno je, poudarjajo strokovnjaki, ki proučujejo UI, da se zavedamo teh pasti in aktivno delamo na izboljšanju algoritmov ter uporabljamo UI le kot pomoč, ne pa kot izključno orodje pri odločanju o zaposlovanju.

Iskanje zaposlitve s pomočjo umetne inteligence

Za iskalce zaposlitve je ključno, da pridobivajo nove veščine in kompetence že v procesu iskanja zaposlitve. Način, kako to počnejo in kakšna orodja pri tem uporabljajo, pa so seveda različni.

Mladi, ki prihajajo na trg dela, ali tisti, ki so se zaposlili pred kratkim, a iščejo nove karierne izzive, že izkoriščajo možnosti, ki jih ponujata splet in umetna inteligenca. Pri uporabi UI so bolj samozavestni, hitreje se znajdejo, spremljajo trende itd.

Raziskava, ki so jo letos med 11. in 18. majem izvedli na Fakulteti za družbene vede med skoraj 300 študenti, je pokazala, da umetno inteligenco ChatGPT uporablja več kot 90% njihovih študentov. Največ študentov (93%) ChatGPT uporablja za pridobivanje informacij in pisanje seminarskih nalog. Uporaba umetne inteligence je med študenti pogosta tudi v vsakdanjem življenju. Rezultati raziskave so namreč pokazali, da se 41 odstotkov študentov na ChatGPT obrača za pridobivanje nasvetov glede odnosov z drugimi ljudmi. Približno enak delež jih išče pomoč pri pisanju elektronske pošte in izboljševanju nastopanja v javnosti ali na družbenih omrežjih.

Je strah pred izgubo delovnega mesta zaradi umetne inteligence utemeljen?

Umetna inteligenca je že spremenila nekatere poklice in delovna mesta ter jih bo še v prihodnosti, vendar pa, kot zagovarjajo mnogi, ne pomeni, da bo v celoti nadomestila človeško delo.

Nekatera rutinska dela, ki temeljijo na ponavljajočih se vzorcih, so bolj dovzetna za avtomatizacijo, kar lahko privede do prestrukturiranja ali ukinitve določenih delovnih mest. Nekatera podjetja so zaradi umetne inteligence že spremenile organizacijsko strukturo in način dela. Kljub temu pa se pojavljajo tudi nova delovna mesta, povezana z razvojem tehnologije, kot so delovna mesta, povezana z upravljanjem in vzdrževanjem umetne inteligence, razvoj novih tehnologij, inovacija, kreativnost ter skrb za etično uporabo umetne inteligence.

Poleg tega človeški element, kot je čustvena inteligenca, kreativnost, empatija in kompleksno odločanje, ostaja ključen in ga umetna inteligenca ne more nadomestiti. V nekaterih sektorjih, kot so zdravstvo, izobraževanje in socialno delo, je človeški stik najpomembnejši.