Nesoglasja na delu? Osvojite strategije za razreševanje sporov

Zakaj je to tako pomembno? Ker je razreševanje nesoglasij pomembno orodje, ki vam pomaga ohranjati pozitivno in produktivno delovno okolje. Do sporov lahko pride iz več razlogov, bodisi zaradi občutka neravnovesja, pomanjkanja sredstev, osebnostnih razlik ali sistemskih sprememb. Če v takšnih okoliščinah pravilno razrešujete nesoglasja, je to lahko odlična priložnost za zbliževanje zaposlenih in spoznavanje nepričakovanih medsebojnih podobnosti. Reševanje konfliktov je strategija za končanje spora in iskanje rešitve med dvema ali več udeleženci. Cilj reševanja nesoglasij je končati spor in doseči rešitev, ki bo zadovoljila vse vpletene.

Konflikt nastane, kadar sta vsaj dve strani na različnih bregovih ali si nasprotujeta in ne zmoreta najti rešitve za svoja razhajanja. Spor lahko nastane, ko dva zaposlena različno zaznavata izziv ali ko se celotna ekipa ne strinja z usmeritvijo projekta. Kadar se ekipa ne more zediniti glede rezultata, so lahko različni pogledi prej ovira kot prednost. Pri tem je treba poudariti, da vsak konflikt ni nujno negativen. Lahko je priložnost za raziskovanje in edinstvene vpoglede, ki se razlikujejo od vašega. Kljub temu, da je spor neprijeten, lahko prispeva k rasti in razumevanju, zlasti v raznolikem delovnem okolju, kjer imajo zaposleni lahko različne poglede na vse.

Zakaj je reševanje sporov pomembno?

Reševanje nesoglasij prekine negativni krog, ki ima lahko vpliv na delovno okolje. Namesto da se skušate v celoti izogniti konfliktom, ki so tako ali tako neizbežni, se raje usmerite na reševanje sporov, s čimer boste ustvarili prostor za razumevanje in spodbudili razprave, ki lahko nesoglasja spremenijo v produktivno in empatično izkušnjo za vse vpletene. To na dolgi rok spodbuja in izboljšuje medosebne odnose, z nadaljnjim sodelovanjem in usklajevanjem svojih interesov pa bodo zaposleni hkrati (nehote) vnesli pozitivne organizacijske izboljšave (npr.: delovna sila postane bolj prilagodljiva). Reševanje konfliktov lahko okrepi zavzetost zaposlenih za doseganje organizacijskih ciljev ter privede do novih in inovativnih zamisli za organizacijo.

STRATEGIJE ZA RAZREŠEVANJE SPOROV

#Poiščite nevtralen prostor

Pomemben osnovni korak pri reševanju konfliktov je nevtralen in varen prostor. Sprte strani naj se sestanejo v nevtralnem okolju, saj na ta način spodbudite pravično in konstruktivno razpravo – šefova pisarna ne pride v poštev, saj ustvarja dinamiko moči, ki lahko vpliva na sposobnost zaposlenih, da se počutijo (ne)udobno pri izmenjavi svojih stališč. Nasprotno pa nevtralni prostori nudijo občutek zasebnosti, ki ustvarja zrelejše in bolj vključujoče okolje. Za optimalno udobje in zasebnost se posvetujte z vpletenimi stranmi o tem, kateri prostor se jim zdi nevtralen, in si prizadevajte doseči soglasje v smislu, da bodo vsi v enakem izhodiščnem položaju.

#Aktivno poslušajte

Spodbujanje aktivnega poslušanja je pomembno za ustvarjanje pozitivnega prostora za zaposlene. Aktivno poslušanje pomeni, da ste osredotočeni na to, kar druga oseba govori. Preden podate svoj pogled na zadevo, najprej razmislite o argumentih, ki jih je predstavila nasprotna stran. Do sporov najpogosteje prihaja zato, ker ena od vpletenih strani meni, da so njeni pomisleki brezvezni ali napačno razumljeni, zaradi česar se bo počutila podcenjeno in neslišano. Pomembno: preden oblikujete mnenje ali ukrepate, si najprej vzemite čas, da se osredotočite na to, kar vam govori oziroma želi sporočiti ta oseba.

#Če je potrebno, poiščite mediatorja

V primeru, da ste ena od sprtih strani ali potrebujete dodatno pomoč, lahko za to vlogo angažirate tudi mediatorja, torej tretjo osebo. Mediator poskuša najti obojestransko sprejemljivo rešitev med sprtimi stranmi, da bi se konflikt končal sporazumno in pravično. Običajno mediator privede do prostovoljnih in trajnih rešitev, ki niso kompromisi.

#Poiščite skupne točke

Iskanje skupnih točk lahko obema stranema pomaga, da bolje razumeta stališča druga druge in se osredotočita na področja, na katerih se strinjata, namesto da bi se osredotočali na razprtije. Mediator lahko sprti strani spodbudi, da se dogovorita o opredelitvi problema, o tem, kateri postopek bi jima bil najbolj sprejemljiv ter kaj lahko spremenita, da ustvarita dolgotrajno rešitev.

#Ne pozabite na pogajanja

Strategija pogajanj je namenjena razpravi o različnih rešitvah, ki zajemajo vse potrebe in interese vseh, ki so vpleteni v spor. Pogajanja so običajno hitrejši način reševanja konflikta in poskušajo izboljšati odnose med vsemi vpletenimi z doseganjem sporazuma. Z določitvijo alternativnih ukrepov se lahko dodatno poglobite v obe strani začetnega konflikta in pripravite rezervni načrt, če dogovor ne bi bil uspešen. Če so pogajanja izvedena pravilno, lahko to v prihodnosti spodbudi bolj pozitiven odnos med sprtima stranema.

#Določite rešitev

Da bi lažje opredelili in razrešili spor, uporabite alternativne strategije in kompromise, ki jih prinašajo pogajanja. Določite, katere od predlaganih ukrepov morate vi in vpletene strani sprejeti, da bi popravili položaj in zagotovili, da bodo vsi aktivno in ne pasivno sodelovali pri udejanjanju dogovorjene rešitve. Smotrno je izdelati tudi načrt nadaljnjega ukrepanja, če rešitev ne bo uspešna, da bi preprečili ponoven nastanek podobnega konflikta.

Razreševanje nesoglasij na delovnem mestu je ključno za ohranjanje pozitivnega in produktivnega delovnega okolja. Spori niso vselej nujno negativni; lahko predstavljajo priložnost za rast, razumevanje in izboljšanje medosebnih odnosov. Z uporabo ustreznih strategij, kot so iskanje nevtralnega prostora, aktivno poslušanje, angažiranje mediatorja itn. lahko spore učinkovito obvladujemo in jih preoblikujemo v konstruktivne izkušnje. Tako pripomoremo k izboljšanju delovne klime in hkrati spodbujamo inovativnost in zavzetost zaposlenih, kar dolgoročno prispeva k uspehu organizacije. Učinkovito reševanje sporov je torej neprecenljivo orodje, ki krepi timsko delo in omogoča dosego skupnih ciljev.

Praktični primer razreševanja konfliktov

Zaradi povečanega obsega dela so v podjetju najeli novo osebo, ki so jo namestili v izjemno majhno pisarno, ki sta si jo delili že dve drugi osebi. Sprva je nekako šlo, s časom pa je začelo med njimi vse pogosteje prihajati do trenj in sporov, ki so posledično vplivali tudi na delo preostalih zaposlenih. Ker so imeli vsi trije radi svoje delo in ga tudi opravljali dobro, vseeno pa vse pogosteje izgubljali živce na račun preostalih dveh vpletenih, se je trojica odločila iti nekam na kavo, se pogovoriti in skušati najti rešitev. Ko so si medsebojno prisluhnili brez obsojanja in obtoževanja, se je izkazalo, da si gredo na živce zaradi premajhnega prostora, ki je bil pretesen za vse tri. Ko so se vsi strinjali, da je resnična težava samo nagnetenost oziroma pomanjkanje osebnega prostora, so se domislili rešitve, da vsak od trojice dela en dan v tednu od doma, dva dneva pa so vsi skupaj v pisarni. Rešitev so sami predlagali nadrejenim, ki so jo sprva sprejeli z nekaj obotavljanja, vendar se je nato na dolgi rok izkazalo, da je bila to odlična rešitev za vse vpletene. Do konfliktov namreč po tem praktično ni več prihajalo, vzdušje v pisarni se je razvedrilo, kar je pozitivno vplivalo tudi na druge sodelavce, za nameček pa sta se povečali tudi količina in kakovost opravljenega dela s strani sprva skregane trojice zaposlenih.