POGODBA O ZAPOSLITVI: kaj morate vedeti, preden jo podpišete?
Image

Pravni dokumenti, še posebej pogodbe o zaposlitvi, so do neke mere vnaprej določeni, kar nam lahko olajša njihovo prebiranje, če le razumemo nekaj osnovnih izrazov. Pogodbe o zaposlitvi se lahko zelo razlikujejo v dolžini, vendar pa mora vsaka vsebovati določene podatke, da bi bila sploh veljavna.


Kaj je pogodba o zaposlitvi? Uradni dokument, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o načinu sodelovanja – zaposlitvi. V precejšnji meri ga opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1, ki ureja celotno področje vseh oblik zaposlovanja.

Kaj je Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1? Krovni zakon, ki ureja delovna razmerja. Pokriva vsa osnovna področja razmerij med delavci in delodajalci – od pravic do dolžnosti obeh strani. 

Kaj je kolektivna pogodba? Dodaten uradni dokument, ki se sklene med socialnimi partnerji (predstavniki delavcev oziroma sindikati in delodajalci) določenega področja in je namenjen dodatnemu urejanju delovnih razmerij; posebej se osredotoča na urejanje posebnosti delovnih razmerij za dejavnosti, za katere je sklenjena. 

Kaj je interni akt? Dokumenti podjetja, ki veljajo samo za delodajalca in dodatno urejajo delovna razmerja ter delovno okolje. Med te dokumente spadajo različni pravilniki (pravilnik o delovnem času, sistemizacija delovnih mest, pravilnik o plačah itd.), ki jih sprejme delodajalec samo za lastne potrebe.


Pri tem je treba dodati, da je ZDR-1 najbolj poglavit »dokument«, ki ureja delovna razmerja. Temu sledijo kolektivne pogodbe in šele nato interni akti podjetja. Za delavca sicer vedno velja, da zanj veljajo pogoji tistega dokumenta, ki mu prinašajo največje ugodnosti. Interni akti podjetja ne smejo biti v nasprotju z ZDR-1.


Po ZDR-1 ima delavec pravico do 20 delovnih dni dopusta, kolektivna pogodba dejavnosti določa, da mu pripada 22 dni dopusta, po internem pravilniku podjetja pa mu pripada 25 dni dopusta. Koliko dni dopusta ima torej delavec? Ker velja pravilo, da veljajo najbolj ugodni pogoji, mu pripada 25 dni dopusta, saj v tem primeru interni akt podjetja določa najbolj ugodne pogoje zanj.


Kaj mora vsebovati pogodba o zaposlitvi?

Vsaka pogodba mora vsebovati določene osnovne podatke, da bi bila njena vsebina veljavna in zakonita: 
  • Podatke obeh pogodbenih strank – kdo pogodbo podpisuje in med kom bo sodelovanje potekalo.
  • Datum začetka veljavnosti pogodbe – če ta datum ni točno naveden, velja datum, ko sta pogodbo podpisali obe strani.
  • Razlog sklenitve pogodbe – zakaj sta se obe strani odločili, da pogodbo skleneta; v našem primeru je razlog za podpis pogodbe zaposlitev.
  • Veljavnost pogodbe – pogodba mora vsebovati tudi čas trajanja veljavnosti; določen ali nedoločen čas.
  • Podpis obeh strani – nobena pogodba ne more biti veljavna, če je nista podpisali obe pogodbeni stranki. 

Nekaj posebnosti, ki so opredeljene v ZDR-1 ali kolektivni pogodbi dejavnosti, v kateri se bomo zaposlili, ima tudi vsaka pogodba o zaposlitvi. Vseh podrobnosti ZDR-1 namreč ne pokriva, zato so se v določenih panogah socialni partnerji in sindikati dogovorili, da sklenejo dodatne kolektivne pogodbe, ki opisuje dodatne pogoje zaposlitve in te tudi opredeljujejo.

  • Datum nastopa dela – začetek zaposlitve mora biti datumsko naveden.
  • Naziv in opis delovnega mesta – brez navedbe delovnega mesta in opisa del, ki jih mora delavec opravljati, ne moremo skleniti pogodbe o zaposlitvi.
  • Kraj dela – to zajema tako podjetje kot sam kraj delovnega mesta, če ima podjetje več lokacij, na katerih poteka delo.
  • Čas sklenitve pogodbe – v primeru pogodbe o zaposlitvi mora biti jasno zapisano, ali se dogovarjamo za določen ali nedoločen čas zaposlitve.
    • Pri sklenitvi pogodbe za določen čas mora biti tudi jasno naveden razlog, zakaj pogodbo sklepamo za samo določeno obdobje (nadomeščanje porodniške odsotnosti, nadomeščanje daljšega bolniškega staleža, povečan obseg dela itd.).
  • Delovni čas – ker poznamo po ZDR-1 več oblik delavnega časa, je treba opredeliti, ali sklepamo pogodbo za polni ali skrajšani delovni čas.
  • Določilo o razporeditvi delovnega časa – vsaka pogodba o zaposlitvi mora vsebovati tudi jasno opredelitev, kako je naš delavnik razporejen in koliko dni obsega naš delovni teden.
  • Podatek o osnovni plači – brez podatka o osnovni plači pogodba o zaposlitvi ne more biti sklenjena, saj sicer delavec ne bi bil seznanjen s tem, kako bo njegovo delo finančno ovrednoteno.
  • Druge sestavine plače – vsaka plača ima več zakonsko določenih delovnih dodatkov, ki pripadajo vsakemu delavcu. Več o tem preberite v nadaljevanju tega zapisa.
  • Določilo o letnem dopustu – vsakemu delavcu pripada pravica do dopusta, ki mu je delodajalec ne more odreči. Minimalni letni dopust po ZDR-1 traja 4 tedne. To velja ne glede na to, ali ste zaposleni za polni ali skrajšani delovni čas. Preberite več o svoji pravici do letnega dopusta.
  • Določilo o odpovednem roku – ko obe stranki skleneta pogodbo o zaposlitvi, mora biti jasno in točno določen tudi odpovedni rok. 
  • Navedba kolektivnih pogodb, ki delodajalca zavezujejo – če veljajo za delodajalca kolektivne pogodbe, morajo biti v pogodbi o zaposlitvi navedene vse; to omogoča tako delavcu kot delodajalcu, da se še pred podpisom pogodbe seznanita o vseh podrobnostih, ki jih te pogodbe urejajo in določajo. 

Tako delovna mesta kot tudi trg dela postajajo vse kompleksnejši, zato ima vedno več pogodb o zaposlitvi tudi dodatne določbe. Tiste določbe, ki jih srečujemo vse pogosteje, opisujemo v nadaljevanju, pri tem pa opozarjamo, da niso obvezen del vseh pogodb o zaposlitvi.

  • Poskusno delo – je najbolj primerno določiti, ko delavec in delodajalec podpisujeta pogodbo o zaposlitvi prvič. Ta določba seznanja obe stranki o času, v katerem se bo delavec poskusil izkazati kot primeren kandidat. Delavec mora biti obveščen o komisiji, ki bo spremljala njegovo delo, prav tako pa ga je delodajalec primoran seznaniti s tem, ali je poskusno dobo opravil uspešno.
  • Pripravništvo – je najbolj primerno ob sklenitvi prve pogodbe med delavcem in delodajalcem. Največkrat se uporablja za potrebe pridobivanja znanj in veščin, ki omogočajo uspešno opravljanje nadaljnjega dela.
  • Konkurenčna klavzula – delavcu za določeno časovno obdobje onemogoča zaposlitev pri konkurenci z namenom ohranitve poslovnih skrivnosti. Delodajalec s to določbo zavaruje intelektualno lastnino podjetja.
  • Klavzula o varovanju poslovnih skrivnosti – delavca zaveže k spoštovanju poslovnih skrivnosti delodajalca. Običajno so to vse informacije, vezane na stranke, intelektualno lastnino in procese podjetja, poslovne podatke in podobno.
  • Določilo o posredovanju in varovanju osebnih podatkov – če ima delavec na delovnem mestu dostop do osebnih podatkov zaposlenih ali strank, se pogodbi o zaposlitvi običajno doda določilo, ki delavca zavezuje k spoštovanju vseh zakonov, ki urejajo dostop do osebnih podatkov, njihovo posredovanje in varovanje. 

Kakovosti pogodbe o zaposlitvi ne moremo ovrednotiti po njeni dolžini – če je pogodba o zaposlitvi kratka, še ne pomeni, da ni veljavna in ustrezno sestavljena. Nekateri delodajalci imajo pogodbe o zaposlitvi napisane preprosto, saj je področje zaposlovanja precej podrobno opredeljeno z ZDR-1, kolektivnimi pogodbami ter morebitnimi internimi akti. V takšnih primerih se lahko obe strani sklicujeta za ZDR-1, kolektivne pogodbe in interne akte.


Za vodenje evidence vseh sklenjenih veljavnih kolektivnih pogodb, ki veljajo za območje celotne države, je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nanje se lahko obrnete tudi za več informacij o delovnih razmerjih.




Poznate vse dele plače, ki vam pripadajo?

Vsaka plača je sestavljena iz več delov, čeprav največ pozornosti pogosto namenjamo osnovni plači, saj ta običajno predstavlja največji delež celotnega izplačila, bi pa bilo smiselno nekaj pozornosti nameniti tudi plačilni listi. ZDR-1 namreč predvideva kar nekaj zakonskih delov in dodatkov k plači:

Deli plače

  1. Del plače za delovno uspešnost: Je sestavina plače, ki je zakonsko določen z ZDR-1 in pripada vsakemu delavcu. Pogoji izplačila so lahko določeni tudi s kolektivno pogodbo ali internimi akti podjetja.
  2. Povračilo stroškov v zvezi z delom: Ta del nam je najbolj znan, saj pokriva povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, stroške prehrane med delom ter morebitnih službenih poti, ki so del delovnega mesta zaposlenega.

ALI STE VEDELI? Povračilo stroškov za prehrano med delom vam pripada tudi če delate od doma, medtem ko vam v tem primeru ne pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.



Dodatki k plači

  1. Dodatek, ki izhaja iz razporeditve delovnega časa in posebnih pogojev dela: V primeru večjega obsega dela ali dela v času izven običajnega delavnika. Višina teh dodatkov je določena s kolektivnimi pogodbami, delavcu pa pripada samo za čas, ko je v teh pogojih dejansko delal.
  • za nočno delo,
  • za nadurno delo,
  • za delo ob nedeljah,
  • za delo ob praznikih in dela prostih dnevih po zakonu.
  1. Dodatek za delovno dobo: Vsakemu delavcu, ki ima več kot eno leto delovne dobe, pripada dodatek na delovno dobo. Višina dodatka je določena v kolektivni pogodbi dejavnosti, v kateri je zaposlen.


Vsako pogodbo o zaposlitvi je treba skrbno prebrati in se dobro seznaniti z njeno vsebino. Če imate vprašanja glede vsebine, se lahko obrnete na delodajalca, da vam nejasnosti pojasni. Svetujemo vam, da nepopolnih pogodb, kjer niso zapisani prav vsi zgoraj navedeni podatki, ne podpisujete in ne zaupate delodajalcu, da bo naknadno vpisal manjkajoče podatke. Običajno je to znak, da vam delodajalec nekaj prikriva. Prav zato je vedno priporočljivo pridobiti strokovno pravno mnenje, posebej če niste prepričani, ali je pogodba o zaposlitvi napisana ustrezno, in menite, da je njena vsebina napisana v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo.



Vir:

Nasvet je za vas napisala: Tjaša Kuharič Srša, HR specialistka MojeDelo.com

"Sem kadrovnica s srcem in dušo, specializirana za iskanje in selekcijo kadra. Veliko veselje mi prinašajo psihometrična testiranja (kandidatov) in iskanje vedno novih načinov, kako lahko kandidatom pomagam pri kariernem napredku."

Preberite tudi:

1. Zastavite si svoje karierne cilje

Bodite na tekočem z našimi kariernimi nasveti!

Prejemajte jih tedensko v vaš e-nabiralnik – registrirajte se.

Povej naprej