Prebrodite generacijske razlike na delovnem mestu
Image
Eni si želijo brezplačne hrane, kave v potokih, drugi prilagodljivega urnika, tretji pa spoštovanja delovnega časa in rokov. Ta hip se na trgu dela prepletajo štiri različne generacije – baby boom, generacija X, Y in zadnja generacija, ki je vstopila na trg dela, generacija Z. Posledično odnosi na delovnih mestih postajajo kompleksnejši kot kadarkoli do sedaj.

Največji izziv v upravljanju dobrih medosebnih odnosov je razumevanje in sodelovanje s posamezniki, ki ne razmišljajo tako kot mi sami. Pri tem se je pomembno zavedati, da podjetja z razlogom zaposlujejo več vrst posameznikov in generacij. Vsaka namreč prispeva k uspehu podjetja na svoj edinstveni način. Da bi bil pa ta prispevek kar se da produktiven, je treba razumeti, sprejeti in premagati razlike, ki se odražajo kot posledica večgeneracijske delovne sile – najbolj splošen nasvet bi se lahko glasil, da se raje kot na razlike osredotočite na vrednost, ki jo posamezna generacija oziroma še bolje – posameznik prispeva.

Za lažje razumevanje, zakaj prihaja do razlik, smo pod drobnogled vzeli značilnosti posamezne generacije:

Baby boom generacija

Rojeni med letoma 1946 in 1965.

Otroštvo baby boom generacije sta zaznamovala kolektivni optimizem in gospodarska rast. Za uspeh so pripravljeni trdo delati. Delovali so v obdobju ekonomske stabilnosti, ko se niso spoprijemali s problematiko iskanja ravnovesja med osebnim in službenim življenjem. Na delovnem mestu sledijo protokolom, so formalni, izogibajo se konfliktom, so timski delavci, radi dosegajo soglasja, denar in osebno priznanje pa sta za njih najboljši sistem nagrajevanja. Motivira jih, da so cenjeni. 

Generacija X ali MTV-generacija

Rojeni med letoma 1961 in 1980.

Rodili so se v socializem in odraščali v kapitalizmu. Novi ideali so zamenjali tradicionalne vzorce, tako družinske kot podjetniške. Generacija X je zrasla ob starših, ki jim je delo pomenilo vrednoto. Nekateri so prvi val podjetništva izkoristili in uresničili zatrte podjetniške sanje, drugi so sistem doživljali kot še eno propadlo iluzijo in se zasidrali na varna delovna mesta. Na delovnem mestu si želijo neodvisnosti, samozavesti, cenijo osebni čas in so zvesti svojim vodjem. Njihovo vodilo je finančna neodvisnost, radi naredijo stvari po svoje. 

Generacija Y ali milenijci

Rojeni med letoma 1981 in 1995.

Zaradi odraščanja s spletom in dostopom do informacij in možnosti, ki jih ima, velja za najbolj izobraženo in ozaveščeno generacijo vseh časov. Sodobna tehnologija ji je dala veliko širino in zato so njeni pripadniki tudi prilagodljivejši od starejših generacij. Če bo služba prostor za ustvarjanje, bodo zelo radi hodili tja. Pri delu so usmerjeni na nalogo, radi imajo možnost izbire, pričakujejo povratno informacijo, velikokrat se upirajo pravilom, cenijo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem.

Generacija Z

Rojeni med letoma 1995 in 2010.

Najmlajši prebivalci tega planeta, ki vstopajo na trg dela, so predstavniki generacije Z. Rojeni v informacijsko tehnologijo uvrščajo povezanost s spletom v isto kategorijo kot vodo in zrak. Tehnologija jim je bila položena v zibelko, vsak ima svoj spletni profil, živijo v nenehnem stresu in so stalno bombardirani z novimi informacijami. Generaciji Z je pomembno, da se na delovnem mestu počuti čim bolj domače. Ključnega pomena za zadnjo generacijo sta stalno učenje in sledenje aktualnim trendom.

Kje so največje razlike med zaposlenimi iz različnih generacij?

Raziskava Roberta Halfa, ki je vključevala telefonske razgovore s finančnimi direktorji različnih podjetij, je preučevala razlike različnih generacij v ključnih poslovnih lastnostih na delovnem mestu. Finančne direktorje so vprašali: »Na katerem od področij vidite največje razlike med zaposlenimi v svojem podjetju, ki so iz različnih generacij?«

30 % direktorjev je navedlo komunikacijske veščine. 
Baby boomerji so zaznani kot bolj »zadržani«, medtem ko imata generaciji Y in Z osebni način interakcije. To je v skladu z drugimi študijami, ki dokazujejo, da generaciji Y bolj ugaja sodelovanje kot pa tradicionalni avtoritativni pristop.

26 % direktorjev je navedlo prilagajanje spremembam. 
Po podatkih študije generacij X in Y spremembe prepoznavajo kot sredstvo za nove priložnosti, medtem ko je generacija Z navajena sprememb in jih na delovnem mestu celo pričakuje. Na splošno velja, da so baby boomerji manj pozitivno naravnani do sprememb, saj so v svoji karieri videli prehod iz razmeroma stabilnega delovnega okolja v tisto, kjer so pogoste reorganizacije postale precej običajne.

23 % direktorjev je navedlo tehnična znanja.
Kot bi pričakovali, se baby boomerji in generacija X raje izobražujejo preko tradicionalnih tečajev ali orodij za samostojno učenje, medtem ko se milenijci iz generacije Y raje izobražujejo v skupinah in v bolj tehnološko usmerjenih metodah.

Preostali direktorji so v 14-% deležu poudarili medoddelčno sodelovanje, drugi pa razlik med generacijami niso zaznali.

Današnje razmere v svetu dela so se dramatično spremenile za vse, ki ste vanj vstopili v zgodnjih šestdesetih – baby boom generacija –, tehnologija in globalizacija sta močno spremenili delovno mesto. V nasprotju s tradicionalnim, urejenim razvojem izobraževanja, ki mu sledi dosmrtna zaposlitev z mirnim upokojevanjem, pa današnji svet dela zahteva vseživljenjsko učenje, kar omogoča nenehno osebno, poslovno in strokovno rast.


Načini, kako lahko prebrodite generacijske razlike:

  • Sodelujte: Delo v skupinah izkoristite za prepoznavanje prispevka svojih sodelavcev iz drugih generacij. Njihovo drugačno razmišljanje vzemite kot pozitiven vpogled z druge perspektive. To lahko spodbudi inovacije in nove tehnike reševanja problemov.
  • Dajte jim priložnost: Dovolite mlajšim zaposlenim, da prevzamejo vodilno vlogo na določenem projektu in vam tako predstavijo svoje spretnosti in nova orodja, ki vam bodo lahko pomagala tudi pri opravljanju dela.
  • Spodbujajte druženje tudi izven pisarne: Ko se boste oddaljili od vsakdanje rutine, boste lahko pobližje spoznali svoje sodelavce, kar bo, ko se vrnete v pisarno, lahko zelo produktivno. 
  • Prilagodite svoj slog: Zavedajte se, da gradite odnose z različnimi sodelavci. Mogoče imajo skupne lastnosti, zagotovo pa tudi individualne motivatorje. Prilagodite svoj slog glede na položaj, osebnost in želje vsakega posameznika. 
  • Osredotočite se na podobnosti: Ko navezujete stike, se osredotočite na podobnosti in ne na razlike med različnimi generacijami. Vaše osnovne vrednote so neverjetneje podobne, ne glede na starostno skupino. Tako boste pripomogli k odprti kulturi podjetja. 
  • Cenite izkušnje starejših: Starejši zaposleni imajo lastno blagovno znamko modrosti in izkušenj. Bodite spoštljivi do njih in morda bodo kaj od teh modrosti delili z vami. Delite z njimi svojo željo po učenju. 
  • Jasno navedite svoja pričakovanja: Tako boste zagotovili funkcionalno in spodbudno delovno okolje. Določitev jasnih pričakovanj lahko pomembno koristi vašemu delovnemu procesu. 
  • Komunicirajte: Komunikacija je ključnega pomena pri premostitvi starostne razlike na delovnem mestu. Udeležujte se »team buildingov« in vseh drugih dogodkov, kjer bi lahko spoznali predstavnike drugih generacij.

Navsezadnje pa je najpomembnejše, kako dobro vam uspe razumeti svoje sodelavce. Spoznajte jih kot posameznike, izvedite, kaj jih motivira in kaj zmoti. Ko boste ugotovili, katere sanje vodijo njihovo zagnanost, se bo dvignila produktivnost vaše ekipe. Tudi če ima res vsaka generacija svoje tipične lastnosti, so te prej stereotipne kot konstruktivne. Preden se jutri odpravite v službo, premislite, ali s svojimi sodelavci ravnate na podlagi teh stereotipov ali jih res ocenjujete kot vsakega posameznika.

Povej naprej