Delodajalec mora regres izplačati najkasneje do 1. julija v tekočem koledarskem letu. Javni uslužbenci dobijo izplačan regres skupaj z izplačilom majske plače.

V tretjem odstavku 131. člena ZDR je določeno, da se s kolektivno pogodbo dejavnosti lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa kot 1. julij, vendar najkasneje 1. november tekočega koledarskega leta.

Sklicevanje delodajalca na dogovor, da bo izplačal regres z zamikom, ko mu bo finančna situacija to dopuščala, ne vpliva na pravico delavca do izplačila regresa. Delavec se pravici do regresa za letni dopust ne more odpovedati, zato tudi sklicevanje delodajalca, da so se delavci strinjali z zamikom izplačila ni mogoče razlagati kot pravno priznan razlog. Delavec je od pripadajočih zneskov neizplačane plače in regresa za letni dopust upravičen tudi do plačila zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti dalje. Delodajalec se ne more sklicevati na likvidnostne težave iz razloga začetka postopka davčne izvršbe zaradi neplačila prispevkov in dohodnine, saj takšna izvršba ni nujno pokazatelj slabega finančnega poslovanja gospodarske družbe.

Regres za letni dopust je vezan na pravico delavca do dopusta in ne na njegovo dejansko izrabo, zato delavcu pripada regres, čeprav ni izrabil letnega dopusta. Če je delavec večkrat zaprosil za koriščenje letnega dopusta in mu ga delodajalec ni odobril, mu pripada tudi odškodnina za neizkoriščen dopust.

Kaj delavec lahko stori, če delodajalec ne izplača regresa pravočasno?

Za začetek je priporočljivo pri delodajalcu preveriti, zakaj regres ni plačan in zakaj plačilo še ni bilo opravljeno. V kolikor delodajalec ne ponudi konkretnega odgovora, je smotrno, da delavec delodajalca opozori in pisno pozove na odpravo nepravilnosti. Če se delavec in delodajalec ne moreta dogovoriti, lahko delavec za izplačilo regresa toži delodajalca pred delovnim sodiščem. Če delodajalec tudi po sodbi sodišča ne izplača regresa, lahko delavec poda predlog za izvršbo oz. sodno izterjavo. 

Če ima delavec plačilno listo, kjer je prikazan in obračunan regres, ki ni bil izplačan, lahko delavec vloži neposredno izvršbo na podlagi verodostojne listine, brez tožbe na delovnem sodišču. Postopek izvršbe je v tem primeru isti kot denimo pri izvršbi zaradi neplačanega računa. V kolikor delavec plačilne liste nima, lahko delodajalca pisno pozove na izdajo plačilne liste in ga opozori na morebitne posledice. V kolikor mu delodajalec plačilno listo izda, delavec lahko regres izterja hitreje, saj se izogne tožbi na delovnem sodišču. 

Zakon (ZDR-1) možnosti izplačila regresa v nedenarni obliki, torej bonih, ne opredeljuje.

Delodajalec lahko tako regres izplača v bonih le v primeru, ko to dopušča kolektivna pogodba, ki zanj velja. Katera kolektivna pogodba o zaposlitvi velja za delo pri konkretnem delodajalcu, lahko delavec preveri v svoji pogodbi o zaposlitvi (običajno povsem na začetku pogodbe). Vse kolektivne pogodbe so javno objavljene v Pravno-informacijskemu sistemu RS.

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je potrebno v primeru neizplačila regresa tožbo vložiti v roku 5 (pet) let.