Slovencem odnos s sodelavci pomembnejši od višine plače in količine plačanega dopusta

* V raziskavi Global Talent Survey 2020 o mobilnosti in preferencah iskalcev zaposlitvenih priložnosti, ki sta jo pri nas izvedla največji slovenski zaposlitveni portal MojeDelo.com, član skupine The Network, in družba Boston Consulting Group (BCG), je sodelovalo 209 tisoč ljudi iz 190 držav. Med njimi je prek našega največjega zaposlitvenega portala MojeDelo.com sodelovalo 1617 Slovencev, starih med 17 in 65 let, prevladovale so ženske (66 %) in višje izobraženi.

Slovenci si na delovnem mestu najbolj želimo dobrega odnosa s sodelavci

Slovenci smo v času pandemije popolnoma spremenili mnenje o temeljnih vrednotah, ki si jih želimo na delovnem mestu. V letu 2020 Slovenci na prvo mesto vrednot postavljamo dober odnos s sodelavci, kar se še v prejšnji raziskavi ni pojavilo na lestvici desetih najpogosteje izpostavljenih vrednot. Ravno tako med prvimi desetimi prioritetami na delovnem mestu ni bilo vrednote usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, ki se je v lanskem letu povzpela celo na drugo mesto.

Zanimivo:

Na lestvici vrednot sta na tretjem in četrtem mestu dober odnos z nadrejenimi ter učenje in razvijanje veščin, ki je Slovencem pomembnejše kot udeležencem raziskave na globalni ravni, kjer opažajo, da pomembnost razvijanja veščin celo upada.

Katere vrednote so Slovencem v primerjavi z odgovori na globalni ravni manj pomembne?

Varnost delovnega mesta in občutek, da smo na delovnem mestu cenjeni, sta Slovencem manj pomembni vrednoti v primerjavi z odgovori na globalni ravni. Manj pomembna nam je tudi finančna kompenzacija (8. mesto), ki je globalno gledano na četrtem mestu. Slovenci za razliko od globalnega povprečja finančno stabilnost delodajalca postavljamo pred lastno finančno kompenzacijo.

Aktivizem v povezavi z okoljsko in družbeno problematiko spreminja odnose med zaposlenimi in njihovimi podjetji

Pojav koronavirusa ni edini dogodek, ki je vplival na spremembo vrednot na delovnem mestu. Aktivizem v povezavi z okoljsko in družbeno problematiko na globalni ravni že spreminja delovna mesta ter odnose med zaposlenimi in njihovimi podjetji. Na porast pomembnosti okoljskega vprašanja pri izbiri delodajalca so vplivale tudi podnebne katastrofe, kot so požari v Avstraliji leta 2019 in 2020.

V raziskavi Global Talent Survey so ugotovili, da na globalni ravni pri 69,6 % vprašanih v zadnjih letih narašča pomen odgovornosti do okolja in bi pri iskanju zaposlitve zavrnili podjetja, ki niso skladna z njihovimi vrednotami do okolja (52 %).

V Sloveniji pomembnost okolijskim vprašanjem pripisuje 59 % vprašanih. Pri iskanju zaposlitve bi tako 42 % Slovencev zavrnilo podjetje, ki ni v skladu z njihovimi vrednotami o okoljski odgovornosti.

Pri iskanju zaposlitve bi skoraj polovica Slovencev izključila podjetje, ki ne upošteva raznolikosti in vključenosti na delovnem mestu

Prav tako udeleženci raziskave večji pomen pripisujejo vprašanjem raznolikosti in vključenosti, ki jih odpirajo družbena gibanja, kot so MeToo ali BlackLivesMatter. 68,7 odstotkov vprašanih je zatrdilo, da sta družbena raznolikost in vključenost za njih postali bolj pomembna tema v zadnjem letu, 51,4 % bi jih zavrnila delovno mesto, ki se na tem področju ne sklada z njihovimi prepričanjih.

Pri Slovencih je ta tema skorajda enako pomembna (67 %), pri iskanju zaposlitve bi skoraj polovica Slovencev (48 %) izključila podjetje, ki ne upošteva raznolikosti in vključenosti na delovnem mestu.

Želimo si kombinacije vrst delovnika in lokacije dela

Raziskava je pokazala tudi, da na globalni ravni po koncu pandemije kar 89 % udeležencev pričakuje možnosti kombiniranja fleksibilnega in stalnega delovnika, pri Slovencih je ta odstotek nižji, in sicer 72 %. Takšen delovnik preferirajo predvsem zaposleni na delovnih mestih s področja digitalizacije in avtomatizacije, kadrovanja, administracije in tajništva ter IT in tehnologij.

Prav tako se je kombinacija dela na daljavo in na lokaciji podjetja izkazala kot najbolj zaželen način dela pri 72 % Slovencev, toda le 27 % jih je tako delalo med pandemijo. Med njimi je bilo največ zaposlenih v dejavnostih, kot so proizvodnja, zdravstvo in socialna oskrba, kjer je nujna prisotnost na lokaciji.

Zaradi ukrepov poslabšanje počutja in manj kakovostno vodenje

Raziskava je pokazala, da je imela pandemija novega koronavirusa velik vpliv na delovno okolje v vseh dejavnostih in delovnih mestih na globalni ravni. Močno se je povečala uporaba digitalnih orodij in fleksibilnost opravljanja dela, saj so številni lahko kombinirali delo na daljavo in delo na lokaciji podjetja.

Slovenci smo na splošno zaznali večje poslabšanje stanja na delovnih mestih kot na globalni ravni. Največje poslabšanje počutja je bilo pri nas med zaposlenimi v pravu, socialni oskrbi in storitvenem sektorju. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa se je tako v Sloveniji kot tudi v svetu zmanjšalo sodelovanje v ekipah, porušilo se je ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter poslabšala kvaliteta in spremenili način vodenja.

Tako delavci kot menedžerji so v času koronakrize in z njo povezanimi ukrepi videli, da je lahko delo dobro opravljeno tudi z bolj prilagodljivimi modeli dela. Od organizacij je sedaj odvisno, kako bodo sprejele naučeno in prilagodile dolgotrajne rešitve, ki se bodo skladale s pričakovanji po koncu pandemije. Delodajalci bodo morali hkrati zagotoviti, da bodo lahko zaposleni tudi ob spremenjenih načinih dela vzdrževali pristne odnose in vzdrževali ravnovesje med delom in zasebnim življenjem.