Slovenci si želimo iskrenega pogovora o plači in zadolžitvah

Najboljši kandidati zasuti s ponudbami za delo

Delodajalci še vedno čutijo posledice »velikega odstopa« (op. the Big Resignation), ko je v letu 2021 svoja delovna mesta zapustilo rekordno število delavcev. Zavedajo se, da ni enostavno pritegniti najboljšega kadra, ki dobiva ponudbe tako od podjetij iz domače države kot tudi iz tujine. Večina sodelujočih v raziskavi (74 %) prejema večkrat letno ponudbe s kariernimi priložnostmi, 39 % celo vsak mesec. Pri nas je ta delež precej nižji, saj le 20 % anketirancev poroča, da so jih mesečno ali tedensko kontaktirali glede zaposlitvenih priložnosti. Raziskava razkriva, da so najbolj zaželeni kandidati tisti, ki delajo na področju informatike, digitalizacije in prodaje, takoj za njimi pa so tisti v gostinstvu ter transportu in logistiki.

Slovenci manj samozavestni pri pogajanjih

Kar 68 % vseh iskalcev zaposlitve meni, da imajo dobro pogajalsko izhodišče, 69 % kandidatov pa pričakuje nekaj odprtosti za pogajanja o pogojih po prejeti zaposlitveni ponudbi. Slovenci smo v primerjavi s svetovnim povprečjem manj samozavestni, saj le 56 % sodelujočih v raziskavi meni, da imajo dobro pogajalsko izhodišče. Na splošno je samozavest največja med tistimi, ki delajo v financah, podjetništvu in prodaji, najmanjša pa med fizičnimi delavci, neprofitnimi delavci in prostovoljci.

Slabe plače glavni razlog za menjavo službe pri nas

V Sloveniji novo službo aktivno išče le 31 % ljudi, kar je manj, kot svetovno povprečje (42 %). Kadar ne iščejo aktivno, Slovence k razmisleku o novi zaposlitvi najbolj motivirajo priporočila prijateljev. Glavni razlog, zakaj ljudje pri nas iščejo novo službo, je nezadovoljstvo s plačo in ugodnostmi, medtem ko je na svetovni ravni ta razlog šele na četrtem mestu.

40 % anketirancev iz vseh držav navaja še, da iščejo novo službo zaradi višje ali boljše pozicije (v Sloveniji je takih le 2 % manj), 26 % zaradi pomanjkanja priložnosti za karierni napredek (takih je pri nas kar 35 %) in 25 % zaradi želje po drugačnem delu (pri nas 29 %).

V Sloveniji pa kot tretji najpogostejši razlog (29 %) navajajo občutek, da jih na trenutnem delovnem mestu ne cenijo dovolj.

Negativna izkušnja med zaposlitvenim postopkom bi odvrnila polovico kandidatov

Višina plače je odločilni dejavnik pri sprejetju ali zavrnitvi zaposlitvene ponudbe. V Sloveniji 75 % (svetovno povprečje 65 %) kandidatov priznava, da je prav višja plača ali ugodnosti v novi službi tisto, kar jih najbolj pritegne. Podatek o plači najprej pogledajo pri zaposlitvenem oglasu, šele nato lokacijo dela in opis dela. Dodatno na odločitev o sprejetju ali zavrnitvi ponudbe vpliva, če jih bodoči nadrejeni pokliče ali jih pelje na ogled potencialnega delovnega mesta ter jim hkrati omogoči dovolj časa za razmislek.

Slabe izkušnje kandidata v zaposlitvenem postopku so večja težava, kot se delodajalci zavedajo. 63 % kandidatov (svetovno povprečje 52 %) bi namreč zavrnilo priložnost, če bi imeli negativno izkušnjo med samim postopkom.

Kandidati si želijo, da zaposlitveni postopek poteka gladko in pregledno, da dobijo povratne informacije in imajo iskren pogovor z bodočim delodajalcem, tudi o višini plače in delovnih nalogah. Čeprav številni menijo, da so vrhunske digitalne rešitve pri zaposlovanju privlačne, se le 25 % vseh kandidatov (svetovno povprečje 32 %) počuti udobno na intervjujih, ki jih vodi umetna inteligenca, ali pri pripravi predstavitvenega videoposnetka samih sebe.

MIT ali RESNICA

Raziskava je ovrgla oziroma potrdila tudi nekaj mitov. Podatki prikazujejo globalni odziv.

Najbolj zaželeno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem

Večina iskalcev zaposlitve (69 %) je na vprašanje, kako si predstavlja svojo idealno kariero, odgovorila, da si želi predvsem stabilno službo z dobrim ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem, da imajo dovolj časa tudi za družino, prijatelje in hobije. Ta preferenca prevladuje pri vseh delovnih mestih, regijah in starostnih skupinah. Delo v dobrem podjetju, kjer bo možnost za karierni napredek, je na drugem mestu (41 %), delo na vznemirljivih izdelkih, temah in tehnologijah pa na tretjem (27 %). Slovencem je v primerjavi s svetovnim povprečjem ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem še pomembnejše (77 %). Prav tako nam je pomembnejša fleksibilnost v službi (22 %, svetovno povprečje: 14 %).

Fleksibilni delovni pogoji vključujejo poljuben prihod in odhod v službo, krajši delovni tedni (namesto pet dni po osem ur, na primer štiri dni po deset ur, urejanje službenih zadev tudi izven delovnega časa).

75 % iskalcev zaposlitve na svetovni ravni še vedno želi delati po tradicionalnem petdnevnem delovniku in 54 % si jih želi ohraniti hibridni model dela (kombinacija od doma in na lokaciji podjetja), ki se je uveljavil med pandemijo. V Sloveniji je odstotek tistih, ki si želijo hibridnega modela, nekoliko višji in znaša 62 %.

Kaj lahko nardijo delodajalci?

Raziskava je pokazala, da iskalci zaposlitve najbolj cenijo, če oglasi za delo vsebujejo natančen opis zadolžitev na delovnem mestu, lestvico, v okviru katere se bo gibala plača, vprašanim se zdi pomembno, da delodajalec bolj spoštuje sposobnosti kandidata in njegov odnos do leta kot leta izkušenj in izobrazbo, pomembno se jim zdi tudi, da je oglas berljiv, kratek in jedrnat in da je zaposlitveni postopek opisan v oglasu.

»Na podlagi naših izkušenj si slovenski delodajalci že nekaj let prizadevajo obdržati kadre, ki jih imajo in so odprti za sprejem novih tudi tako, da jim ponujajo boljše pogoje pri zaposlitvi. Med temi pogoji so možnost napredovanja, možnost pridobivanja dodatnih znanj, boljša plača, sodobna oprema in možnost fleksibilnega delovnega časa. Nedvomno se podjetja v Sloveniji zavedajo izziva pridobivanja kadrov in so vse bolje pripravljena na to,« pravi Nika Rakonjac, vodja marketinga na MojeDelo.com. in dodaja, da so ena izmed priložnosti za spoznavanje novih kadrov karierni sejmi, kjer se na enem mestu znajdejo tako iskalci zaposlitve ali iskalci novih priložnosti kot tudi delodajalci. Prvi karierni sejem MojeDelo.com bo maja v Mariboru, največji slovenski pa oktobra v Ljubljani.

* O raziskavi

Raziskavo What Job Seekers Wish Employers Knew je izvedlo podjetje Boston Consulting Group v sodelovanju z mednarodnim združenjem zaposlitvenih portalov The Network, del katerega je MojeDelo.com. Zaposlitveni portal MojeDelo.com je v okviru svoje spletne strani ponujal možnost sodelovanja v raziskavi What Job Seekers Wish Employers Knew 2022, v kateri je med avgustom in septembrom sodelovalo več kot 90 tisoč ljudi, starejših od 21 let, iz 160 držav. Na globalni ravni je bilo v raziskavo vključenih 50 % moških in 48 % žensk, 62 % jih ima diplomo ali magisterij, največ jih dela v industrijski panogi (12 %) ali panogi tehnologija in IT (7 %), polovica pa ima med 2 in 10 leti delovnih izkušenj. Med sodelujočimi v raziskavi je bilo tudi 1.341 respondentov iz Slovenije, prevladovale so ženske (64 %), kar 70 % jih je bilo iz starostne skupine 31−50 let in skoraj polovica jih je imela magisterij (45 %).