5 sprememb načina dela v prihodnosti - 1. del
Delodajalec vas zasleduje na vsakem spletnem koraku, sosed je robot in kul je biti star… Kako se spreminja način dela? Kako se je delalo v času mladosti naših staršev in kako se delo dojema zdaj? Soočamo se z drugačno vrsto trga dela, kjer so pogodbe za določen čas stalnica, sodelovanje s prilagodljivimi »freelancerji« pa zaželjeno.
1. Nova struktura delovnih mest
Pozabimo na karierno lestev, po kateri se lahko vzpenjamo. Prišla je karierna »mrežna pita«, ki dovoljuje izumljanje novih idej na različnih kariernih poteh.
Če se odpravite v knjigarno in ste pozorni na poslovni oddelek, boste našli ducat knjig, ki vam svetujejo, kako se povzpeti na karierni lestvici. Zavedati se moramo, da bodo te knjige kmalu šle v pozabo.
Trend na trgu dela v 21. stoletju je padec korporativne lestve, čigar začetki so segali daleč v industrijsko revolucijo, kjer so uspešni posli bili zgrajeni na ekonomiji, ki je slonela na standardizaciji in hierarhiji. Vendar ne živimo več v industrijski dobi, temveč v digitalnem svetu, kjer je struktura zaposlenih raznolika.
Nova raznolikost je v kombinaciji s tehnološkimi napredki zahtevala višjo stopnjo kolaboracije in bolj fleksibilno delovno okolje – to vključuje razne delavnice, sodelovalno učenje, zamenjavo delovnih skupin med seboj itd. Karierne poti zaposlenih so postale spremenljive in bolj podobne strukturi zadrge, kot pa ravni liniji. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da se pri modelu lestve posamezniki ozirajo v le eno smer, ki je, seveda, navzgor, medtem, ko se v strukturi mreže zaposleni razvija s pomočjo različnih vlog – ima več izkušenj, pridobiva nova znanja, nove sposobnosti in poznanstva iz več področij. Svet je manj predvidljiv, kot je bil v času industrijske dobe, zato je potrebno posedovati prenosljive sposobnosti – sposobnosti, ki jih lahko uporabimo tudi v drugi sferi.
»Velika podjetja imajo težave, da pridobijo in ohranijo predstavnike generacije Y, saj te osebe pričakujejo drugačno podjetniško okolje – več operativne svobode in manj kontrole,« je izjavil Philippe De Ridder, soustanovitelj Board of Innovation, podjetja, ki svetuje drugim podjetjem, kako začno delovati kot startupi. Eden izmed načinov, kako s tem začeti, so podjetniški programi, ki spodbujajo zaposlene, da razmišljajo in delujejo kot podjetniki v njihovem podjetju. To v praksi pomeni, da imajo posamezniki svobodo, da prevzamejo absolutno oblast nad posameznimi projekti, nadzorovanje je minimalno ali le del birokracije, komunikacija z vodstvom podjetja pa je možna, ne da bi pri tem morali čez nešteto drugih vodij oddelkov.
Tak način organizacije in delovanja z zaposlenimi se lahko uveljavi na vseh področjih in na vseh nivojih podjetja, ne le v managementu ali v kreativnem oddelku. Da Ridder kot primer podaja spletno trgovino z obutvijo Zappos.com, ki je pred enim letom dovolila zaposlenim v klicnem centru, da težave s strankami rešujejo tako, kot oni sami vidijo problem. Rezultati so pokazali, da je podjetje trenutno veliki tekmec drugim glede na zadovoljstvo strank. Ljudje so namreč veliko bolj motivirani, če morajo sami najti rešitev problema in sprejeti odločitev v trenutku, kot pa da so v rešitev prisiljeni iz strani podjetja.
Avtor: Anja Damjanović za MojeDelo.com
Trend na trgu dela v 21. stoletju je padec korporativne lestve, čigar začetki so segali daleč v industrijsko revolucijo, kjer so uspešni posli bili zgrajeni na ekonomiji, ki je slonela na standardizaciji in hierarhiji. Vendar ne živimo več v industrijski dobi, temveč v digitalnem svetu, kjer je struktura zaposlenih raznolika.
Nova raznolikost je v kombinaciji s tehnološkimi napredki zahtevala višjo stopnjo kolaboracije in bolj fleksibilno delovno okolje – to vključuje razne delavnice, sodelovalno učenje, zamenjavo delovnih skupin med seboj itd. Karierne poti zaposlenih so postale spremenljive in bolj podobne strukturi zadrge, kot pa ravni liniji. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da se pri modelu lestve posamezniki ozirajo v le eno smer, ki je, seveda, navzgor, medtem, ko se v strukturi mreže zaposleni razvija s pomočjo različnih vlog – ima več izkušenj, pridobiva nova znanja, nove sposobnosti in poznanstva iz več področij. Svet je manj predvidljiv, kot je bil v času industrijske dobe, zato je potrebno posedovati prenosljive sposobnosti – sposobnosti, ki jih lahko uporabimo tudi v drugi sferi.
»Velika podjetja imajo težave, da pridobijo in ohranijo predstavnike generacije Y, saj te osebe pričakujejo drugačno podjetniško okolje – več operativne svobode in manj kontrole,« je izjavil Philippe De Ridder, soustanovitelj Board of Innovation, podjetja, ki svetuje drugim podjetjem, kako začno delovati kot startupi. Eden izmed načinov, kako s tem začeti, so podjetniški programi, ki spodbujajo zaposlene, da razmišljajo in delujejo kot podjetniki v njihovem podjetju. To v praksi pomeni, da imajo posamezniki svobodo, da prevzamejo absolutno oblast nad posameznimi projekti, nadzorovanje je minimalno ali le del birokracije, komunikacija z vodstvom podjetja pa je možna, ne da bi pri tem morali čez nešteto drugih vodij oddelkov.
Tak način organizacije in delovanja z zaposlenimi se lahko uveljavi na vseh področjih in na vseh nivojih podjetja, ne le v managementu ali v kreativnem oddelku. Da Ridder kot primer podaja spletno trgovino z obutvijo Zappos.com, ki je pred enim letom dovolila zaposlenim v klicnem centru, da težave s strankami rešujejo tako, kot oni sami vidijo problem. Rezultati so pokazali, da je podjetje trenutno veliki tekmec drugim glede na zadovoljstvo strank. Ljudje so namreč veliko bolj motivirani, če morajo sami najti rešitev problema in sprejeti odločitev v trenutku, kot pa da so v rešitev prisiljeni iz strani podjetja.
Spremembe bodo zahtevale veliko več požrtvovalnosti na delovnem mestu. Predvsem bo potrebno pokazati obilico samostojnosti in iznajdljivosti v nepričakovanih situacijah. Več o spremembah načina dela pa si lahko preberete v naslednjem članku.
PREBERI SI
Avtor: Anja Damjanović za MojeDelo.com
