5 sprememb načina dela v prihodnosti

5 sprememb načina dela v prihodnosti - 2. del

V prvem članku o spremembah načina dela v prihodnosti smo vam predstavili strukturo delovnih mest, ki jo lahko kmalu pričakujemo v vseh podjetjih. Razvoj in avtomatizacija pa bosta prinesli še mnogo drugih sprememb, predvsem takih, ki bodo nadomestile človeško delovno silo, kar bi znalo ogroziti mnoga delovna mesta. Pa poglejmo katera delovna mesta so v nevarnosti.

2. Umetna inteligenca

Stroji in roboti prihajajo in v primeru, da napoved drži, je to lahko smrtonosen udarec za milijon delovnih mest, kjer trenutno vlada človeška delovna sila.

Avtomatizacija je v zadnjih letih napredovala in je vsekakor postala prednost pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti. Navadili smo se na avtomatske blagajne v trgovinah, nakazovanje denarja na naš račun preko bankomatov, elektronsko plačevanje položnic kar od doma itd. Kljub temu, da se slišijo te inovacije super, saj povečujejo produktivnost, so lahko tudi uničevalne, saj nihče ne zna oceniti, kdaj in kako visoko se bo odstotek avtomatizacije ustavil. Priča bomo ogromnim spremembam, ki jih lahko primerjamo s tistimi iz industrijske revolucije. Roboti in pametni računalniški sistemi bodo imeli veliko večji vpliv na delovno okolje, kot ga je imel internet.

Raziskave v Ameriki so že leta 2013 pokazale, da bo 47 % služb prepuščenih avtomatizaciji v naslednjih dveh desetletjih. Do 2025 bodo računalniki prevzeli med 40 in 75 milijonov služb širom sveta.

V zadnjih desetih letih smo bili priča dvem velikim spremembam – prva je povezana z uporabo strojev, druga pa s podatki vseh vrst, ki prihajajo iz pametnih telefonov in drugih senzorjev iz okolja. Ob združitvi obojega pridemo do novih zmožnosti, ki jih prej nismo imeli.

Veliko ročnih del je bilo zamenjano z roboti. Znan je primer robota Baxterja, ki lahko za 19 tisoč funtov zamenja pleskarja, gradbinca oz. kogarkoli, čigar delo vsebuje osnovno roka-oko koordinacijo. A ni le ročno delo tisto, ki je izpodrinjeno. Tudi višje cenjena dela so v nevarnosti zaradi pametnejše programske opreme. Kot primer lahko navedemo program Quill, ki združuje podatke in jih generira v novinarsko obliko. IBM-ov računalnik Watson tako recimo lahko diagnosticira rakavega bolnika v Ameriki, saj se »sprehodi« skozi simptome, anamnezo pacienta, zadnje preiskave in morebitne grožnje, a vseeno ne more, tako kot to počne zdravnik, tretirati pacientov s pomočjo razumevanja in empatije. Optimisti so mnenja, da nam računalniki le olajšajo delo in nas odrešijo rutinskega dela zato, da se lahko osredotočimo na bolj kreativne in miselne aktivnosti.

A niso vsa delovna mesta ogrožena. Poklici, ki vključujejo veliko osebne interakcije, ne bodo zamenjani z roboti. Nihče si ne želi ob izgubi svojca iti k robotu, ki bo zapel »Moje sožalje!«, to preprosto ne gre, saj je brez smisla. A vse je odvisno od vrste dela. Ozrimo se na restavracije. V ugledni restavraciji si ne želimo, da nam streže robot, a če gremo v restavracije s hitro prehrano, pa nam bo popolnoma vseeno, ali na avtomatu pritisnemo želeni hamburger in ta čez 3 minute pride skozi režo, ali pa nam to opravi oseba pred nami.

Lahko se pa strinjamo, da bo avtomatizacija prinesla še večje prepade med bogatimi in revnimi. Za ljudi s kapitalom ne bo nobenega problema, da ljudi zamenja z roboti, še posebej v proizvodni industriji. Tako bo nižji sloj ostal brez službe, bogati ljudje pa bodo privarčevali in si tako povišali kapital. Z drugimi besedami – bogati bodo postali bogatejši, ostali pa bodo stagnirali ali celo propadli.