Ne ujemite se v past podoživljanja preteklih delovnih težav ali neuspehov. Enako velja za vnaprejšnje skrbi glede prihodnosti. Če se v službi spopadate s posebno bolečim spominom, kot je epski neuspeh projekta, upoštevajte, da smo ljudje nagnjeni k 'pestovanju' slabih spominov – s tem dovoljujemo preteklosti, da vpliva na sedanjost in prihodnost. V takšnih primerih se poskusite v celoti osredotočiti na sedanji trenutek. 

Pri tem nimamo v mislih globoke analize vašega čustvenega in psihičnega stanja. Poudarek je na tem, da se teh misli in občutij v določenem trenutku zaveste, jih sprejmete, nato pa nadaljujete delo, da lahko znova (p)ostanete produktivni. Vedno, ko vam misli odtavajo, si pustite to priznati in doživeti spremljajoča čustva, nato pa svojo pozornost usmerite na trenutno delovno nalogo.

Bolje se spoznajte svojo osebnost s psihometričnim testiranjem!

Da bi padli v tok, morate najprej najti pravo ravnovesje med izzivom oziroma zadanim ciljem in lastnimi spretnostmi. Zadajte si cilj, odpravite motnje, globoko vdihnite in ohranite svoj um popolnoma osredotočen, da boste lahko pri svojem delu sproščeni in pozorni.

Čeprav ljudje radi verjamejo v nasprotno, pa je resnica, da s(m)o zelo slabi pri večopravilnosti. Toda le malo ljudi si lahko privošči razkošje osredotočenosti zgolj na eno nalogo, dokler ta ni opravljena. Dejstvo je, da stranke potrebujejo pomoč, prav tako je treba odgovarjati na telefonske klice in e-pošto. Uporabite čuječnost za premišljeno preklapljanje z naloge na nalogo, saj boste na ta način najlažje vzpostavili ravnotežje med produktivnostjo in odzivnostjo.

Imate težave z motivacijo? Prokrastinacija je zakoreninjena v človeški biologiji – odlašanje je namreč rezultat nenehne bitke med limbičnim sistemom in prefrontalnim korteksom v človeških možganih. Če želite izkoreniniti prokrastinacijo, je razumevanje čustev, ki so za odlašanjem, ključnega pomena za premagovanje le-te. Poskusite ugotoviti razloge, nato pa jih analizirajte – to bi moralo pojasniti, zakaj se tako težko motivirate.

Stopnja ustvarjalnosti je močno povezana s stopnjo radovednosti. Manjša je radovednost, slabša je kreativnost. Če želite biti produktivni in ustvarjalni, poskrbite, da bosta stopnja radovednosti in ustvarjalnosti uravnoteženi. Opazujte svet, ki vas obdaja, vzemite si čas za učenje, postavljajte vprašanja in ničesar ne obravnavajte kot samoumevno!

Miselnost rasti pomeni, da verjamete, da lahko s trdim delom izboljšate svojo inteligenco in spretnosti. Miselnost rasti prinaša večjo odpornost na stres in boljšo dolgoročno delovno uspešnost. Podvomite o svojih ustaljenih miselnih procesih (»Znam računati« ali »Ona tako obvlada, da nikoli ne bom tako dober«) in preizkusite tehniko 'ne še' (Prepričanje »Ne znam kodirati« preokvirite v »Zaenkrat še ne znam kodirati«).

Metakognicija je 'razmišljanje o razmišljanju' ali 'učenje o učenju'. Namesto da zgolj slepo delate, kot bi bili na avtopilotu, si raje vzemite čas – načrtujte, spremljajte ter ocenjujte svoje delovne in učne izkušnje.

Najlažje je preprosto priti v pisarno – ali če delate od doma, odpreti svoj prenosni računalnik in začeti delati, ne da bi se spraševali o svojem delovnem okolju. Bodite pozorni, kje delate in kako to vpliva na vašo produktivnost. Je okrog vas nered? Hrup? Upoštevajte, da noben našteti dejavnik sam po sebi ni negativen – nekateri ljudje so ustvarjalnejši v neurejenem in hrupnem okolju. Bistvo je, da se zavedate, kaj vam ustreza (pa tudi česa ne marate), nato pa svoje delovno okolje prilagodite temu primerno.

Kadar potrebujete odmor, naj to ne bo samo nova skodelica kave. Premor izkoristite kot opombo, da morate biti pozorni na svoje misli, čustva in okolje. Če potrebujete nekaj navdiha, je na spletu vrsta aplikacij ali razširitev za brskalnike, ki ponujajo različne vaje za čuječnost.

Morda je na prvi pogled videti vse skupaj veliko, vendar so načela, ki poganjajo zavestno produktivnost, dokaj preprosta; bodite prisotni, v celoti se osredotočite na svoje delo in se zavedajte svojih misli, čustev ter delovnega okolja. S temi načeli boste produktivnejši in ustvarjalnejši, pa tudi na splošno boste bolj uživali v svojem delu. Čuječnost je že dolgo več kot zgolj trend dobrega počutja. To je transformativna praksa, ki lahko bistveno izboljša poklicno življenje. Ne pozabite, da zavestna pozornost ni koncept, ki bi ustrezal vsem. Je osebna pot, na kateri se posameznik prilagaja svojemu življenjskemu slogu in delovnim navadam.

Preberite tudi:

1. 

Prijemi za učinkovitejše upravljanje s časom na delovnem mestu

2. Finančna pismenost – ključni koraki za uspešno upravljanje osebnih financ
3. Kako ustvariti trajnostno poklicno pot?