Zaposlitveni razgovor

Nimajo vsi tiste prave žilice za prepričevanje drugih ljudi, a obstajajo poti za njen razvoj in priklic, ko jo na razgovoru za službo potrebujete. Moč. Pri iskanju zaposlitve je skorajda bolj pomembna od vaše predstavitve. Povezana je z vašimi prihodki, produktivnostjo, zrealiziranimi načrti in celo z dolgotrajnostjo vaše kariere. Nimajo je vsi in ne morejo se vsi pohvaliti z njo, a potrebno je slediti nekaj nasvetom, da jo dosežete.

Najverjetneje ste že velikokrat slišali, da je prvi vtis zelo pomemben. Ko govorimo o razgovorih za službo, so zadnje študije potrdile omenjeno tezo: Delodajalci vedo, ali bodo nekomu dali možnost za naslednji krog takoj po pozdravu, rokovanju in kratkemu pogovoru.

Izpolnili ste spletno prijavo za razpisano delovno mesto. Kliknili ste pošlji ali naloži. Mogoče ste dobili potrditveni e-mail, mogoče pa ne. Kar sledi, je čakanje, z vsako minuto čakanja se manjša vaše zadovoljstvo, ure se spreminjajo v dneve ali tedne… Kako zgodaj je prezgodaj, da pošljete vprašanje po e-mailu ali opravite telefonski klic? Kdaj vztrajanje postane napornost?

Želite si službe, seveda, a poglobite se v vaše misli in opazili boste, da si v resnici želite potrditve. Razgovor za službo ni le postaja na poti do zaposlitve, temveč je tudi prepričevanje drugega posameznika skozi celoten proces, da si zaslužite višjo stopničko. In tukaj so skupine ljudi, ki vam pomagajo k novi stopnički.

Še najboljši prodajalci v podjetjih imajo skupen problem – prodati sebe. Pomanjkanje žilice za samopromocijo je lahko posledica podcenjevanja samega sebe in nesposobnosti objektivno videti naše vrednosti in znanja, ki bi jih lahko predstavili drugim. S tem, ko boste uspeli identificirati svoje močne točke in spoznati vrednost, ki jo lahko prinesete v podjetje, boste lahko zlahka tudi sami sebe spromovirali brez da bi izpadli arogantni.

Razgovor za službo je kot zmenek – radi bi izpadli zainteresirani, a ne preveč, dostopni, a ne preveč. Kje je še tista sprejemljiva meja? Veliko je razlogov, zaradi katerih ljudje iščejo službo. Eni bi si želeli več denarja. Drugi bi radi delali v podjetju, kjer bi se lahko razvijali. Tretji si želijo selitve. Spet četrti bi se radi le rešili svojega nadrejenega.

Kolikokrat ste se že prijavili na razpisano delovno mesto, a sploh niste dobili nobenega odgovora – niti negativnega, kaj šele pozitivnega? Verjetno velikokrat. Situacija vam je dobro poznana – na spletu najdete sanjsko službo, pošljete prijavo, sanjate o novi poziciji in preračunavate, kdaj boste morali vstati, da boste s »trolo« pravočasno prišli v službo… In potem se začne igra čakanja. Najprej čakate potrpežljivo, potem pa vas zagrabi panika.

Če prebirate članke in nasvete na našem portalu, ste do zdaj že lahko ugotovili, da na področju iskanja zaposlitve prisegamo na tri faze: priprava, raziskovanje, sklep. Enako je z zaposlitvenim razgovorom. Priprava nanj in faza po razgovoru sta enako pomembna kot čas, ko sedite pred delodajalcem in govorite o svojih sposobnostih.

Zaposlitveni intervjuji imajo eno veliko podobnost z zmenki – pomembna je izbira pravega trenutka. Od delodajalcev slišimo veliko zgodb, kot so »Bil je odličen kandidat!« ali »Tako blizu službe je že bil!« ali »Super mu je šlo!«, a nato je kandidat postal malo preveč samozavesten in izgubil priložnost, ko je izustil eno samo vprašanje: »Koliko me boste pa plačali?«

Mašila, mašila, mašila! Spomnimo se, da so nam že v osnovni šoli pri govornih nastopih govorili, da se od nas največkrat sliši »aaam«, »aaa«, »pač«, »eee« in da se tega moramo čim prej znebiti. Kaj smo se od učiteljičinih besed naučili in ali so mašila še vedno prisotna v našem govoru, je pomembno tudi pri iskanju zaposlitve. Definitivno uporaba takšnih besed zmanjša vašo kredibilnost in uničuje možnosti za napredovanje v drugi krog razgovorov.