Povezovanje različnih generacij zaposlene bogati

Do konca leta 2015 so delodajalci imeli možnost, da izkoristijo ugodnost, ki jo ponuja država – oprostitev plačila prispevkov za zaposlitve mladih. Trg dela se razvija in ne razmišlja več samo na mlade brezposelne osebe, temveč po novem podobno možnost ponuja tudi drugi ranljivi skupini – starejšim brezposelnim.

Spodbuda za zaposlovanje mladih

Če je delodajalec od novembra 2013 dalje za nedoločen čas zaposlil osebo, mlajšo od 30 let, ki je bila najmanj 3 mesece neprekinjeno prijavljena v evidenci brezposelnih, je prejel boniteto. Za prvih 24 mesecev zaposlitve država subvencionira prispevke delodajalca za socialno varnost (prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnih). Ukrep je pokazal pozitivne rezultate že v prvih nekaj mesecih delovanja, od januarja do julija 2014 se je namreč zaposlilo 27,2% mladih več kot v enakem obdobju prejšnje leto.

Spodbuda tudi za zaposlovanje starejših

Spodbudna novica prihaja tudi za starejše brezposelne. Državni zbor RS je namreč potrdil Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela. Ciljno skupino predstavljajo osebe, starejše od 55 let, ki so vsaj šest mesecev prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. V primeru zaposlitve take brezposelne osebe bo delodajalec oproščen plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost (ki jih sestavljajo enake postavke kot zgoraj omenjene). Omenjeni zakon v primerjavi s tistim za mlade brezposelne ne zahteva zaposlitve za nedoločen čas, ampak bo lahko delodajalec omenjeno spodbudo uveljavil za kakršnokoli zaposlitev, ne glede na čas njenega trajanja. Spodbudo bo mogoče koristiti od 1.1.2016 do 31.12.2017, in sicer tudi v primeru več zaporedoma in za določen čas sklenjenih pogodb o zaposlitvi. Ne dvomimo v to, da bo tudi ta akcija vsaj toliko uspešna, kot je bila za mlade brezposelne, ki si izkušnje šele pridobivajo. Medtem, ko se mladi lahko pohvalijo z zagonom, ki ga v službi izkažejo, pa starejši ponujajo izkušnje, premišljenost in modrost.

Posodobljen dualni sistem?

Mladi diplomanti, ki so šele vstopili na trg dela, so velikokrat »nebogljeni« in zaradi pomanjkanja izkušenj tudi premalo samozavestni. Mnogokrat ne poznajo pravih oseb, ki bi jim pomagale do tiste prave in prve zaposlitve, prav tako pa številni od njih še vedno ne vedo, kaj bi v življenju sploh počeli. A je to tisto pravo, za kar sem se šolal? Si to želim početi celo življenje? Bom sploh našel veselje in srečo v tej vrsti zaposlitve? Vse to so vprašanja, ki se mladim porajajo po glavi.

Tisto, kar mladi potrebujejo, je mentor.

Vrnimo se nekaj let nazaj, ko je v Sloveniji veljal dualni sistem, ki ga še danes nekateri strokovnjaki kritizirajo, ker v osnovi ni bil primerno zastavljen. Pri dualnem sistemu sta sodelovala vajenec in mojster, predstavljal pa je povezovanje učenja in poučevanja v okviru poklicnega izobraževanja ter delovnega mesta.

Temeljne značilnosti so bile:

- Dualnost učnih prostorov (šole / zavodi kot nosilke poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter podjetja kot nosilci usposabljanja), kjer je prisotna delitev odgovornosti glede zagotavljanja teoretičnega in praktičnega usposabljanja.

- Dualnost nosilcev izobraževanja (javni in zasebni nosilci), ki so odgovorni za delitev politike in prakse na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

- Sestavljala sta ga vajenec in mojster. Vajenec kot mlada, neizkušena, le s teorijo podkovana oseba in mojster, ki je na področju prakse zelo izkušen, iznajdljiv ter samozavesten.

Vajenec je v tradicionalnem dualnem sistemu imel urejen status – prejemal je plačilo, imel je pravice in obveznosti vseh vpletenih strani. Vsebino usposabljanja je določala vlada, predstavniki organizacij delodajalcev in sindikati, prav tako si stroške usposabljanja delili vlada in delodajalci. Prednosti takšne poklicne ureditve zagotavljanje ugodnosti učenja, ki temelji na delu, privlačnost, tradicija mehanizmov ohranjanja kakovosti, prilagajanje potrebam trga dela. Seveda pa je imel dualni sistem tudi svoje slabosti: prevelika odvisnost od ponudbe vajeniških mest v poslovnem sektorju, zahteva po samoiniciativnosti in »pripravljenosti« za vajeništvo (študent je moral sam najti mojstra, to pa zahteva določene spretnosti in znanja), prikrajšani mladi so tako težje prišli do vajeništva, nekatera podjetja vajencem niso pokazala zadostno širok spekter spretnosti in znanj.

Moderni »job sharing«

Na moderen način in z nekoliko spremenjenim pojmovanjem nas pot in asociacije vodijo do termina, ki je v tujini uveljavljen že nekaj let – job sharing. Za kaj sploh gre? Deljeno delo, kot bi lahko v slovenščini izraz prevedli, predstavlja dva zaposlena, ki kot partnerja skupaj soustvarjata eno delovno mesto. Največkrat v akciji sodelujejo mamice, ki bi se rade razbremenile in imele čas ukvarjati se tudi s svojo družino, takoj zatem pa sledi sodelovanje med starejšimi zaposlenimi in mladimi, ki so na trg dela šele vstopili. Je fleksibilna delovna opcija, kjer si dva zaposlena delita delo. Na primer, ena oseba lahko dela ob ponedeljkih in torkih, druga dela ob četrtkih in petkih, skupaj pa se na delovnem mestu pojavljata ob sredah, ko čas izkoristita za prenos informacij in reševanje nastalih težav. Deljeno delo je alternativa fleksibilnemu delovnemu času in delu na daljavo z namenom ponuditi večjo fleksibilnost zaposlenim, ne da bi si podjetje zaradi števila zaposlenih višalo stroške.

Deljeno delo lahko poveže zaposlene, ki so tik pred upokojitvijo ali mlade starše oz. mladostnike. Je odlična možnost, ko podjetje nima časa niti denarja za uvajanje novega človeka po tem, ko se starejši že upokoji. Pri takem povezovanju vidijo simfonijo izkušenj in znanj starejšega zaposlenega z energičnim, predanim, zanesenim in motiviranim mlajšim zaposlenim.

Potrebne so priprave

Če želimo, da deljeno delo uspe, je potrebno delo najprej načrtovati. Delodajalec mora biti pozoren na sistem delovanja – pomembna je medsebojna komunikacija med partnerjema, delodajalcem in drugimi zaposlenimi, ki niso del tega programa. Deljeno delo lahko privede do zelo produktivnih rezultatov, celo višjih od tistih, za katere poskrbi en posameznik.

Prvi korak pri uvajanju tega sistema dela je, da delodajalec oceni, ali bo delo lahko deljeno in kdo naj si ga deli. Največkrat pri tem sodelujejo kandidati, ki so v podjetju že zaposleni.

Potrebno je razčistiti naslednje postavke:

- Razdelitev plače in kako si bosta zaposlena razdelila ure tako, da bo pravično za oba.

- Opredelitev, kako bodo potekali dopusti in bolniške med obema kandidatoma.

- Določitev podrobnosti o tem, kdo prevzame katere naloge in v kolikšnem obsegu.

- Razmislek o načinu evalvacije dela.

Pomembno je, da za akcijo najdemo partnerja, ki imata podobne delovne navade, stil, preference, kvaliteto, komunikacijske sposobnosti itd. V hecu pravimo, da je cilj deljenega dela to, da ko se eden ali drugi javi na telefon, sodelavci zaradi podobnosti in harmonije med kandidatoma ne ločijo, s kom se pogovarjajo.

Prednosti in slabosti takšnega sistema

Naštejemo lahko kar nekaj prednosti, ki jih za seboj prinese delitev dela. Glavne in najbolj očitne bomo predstavili.

1. KVALITETA ŽIVLJENJA. Današnji tempo narekuje ponekod tudi več kot 40-urni delovnik, kar povzroča obilo stresa. Več časa preživimo v službi kot pa s svojimi najdražjimi, več časa služimo denar kot pa ga kvalitetno »zapravljamo«. Nekateri se odločijo, da bodo delali manj, da bi lahko dvignili kvaliteto svojega življenja in ga zaužili z veliko žlico.

2. NEGA OTROK, STAREJŠIH. Nekateri se za takšno obliko dela odločijo, ker morajo skrbeti za otroke ali pa bolehne starše, stare starše.

3. ZDRAVSTVENI RAZLOGI. Odločitev, ki jo nekdo sprejme, da bo delal polovični delovni čas, lahko osebi reši življenje, če že tako boluje za boleznijo ali zdravje načenja stres.

Vendar pa ne moremo gledati vse skozi rožnata očala – ni namreč vse tako pozitivno. Seveda se pri delitvi dela pojavljajo tudi negativne plati.

1. KDO JE VODJA. Če ne boste že prej določili opravil posameznika in odgovornosti, ki jih posameznika prevzamete, ne bodo niti oni niti delodajalec vedeli, kdo je tukaj glavni. To zlahka privede do zmede, zmanjšanja produktivnosti ter nezadovoljnih delavcev.

Rešitev: Potrebna je primerna komunikacija med zaposlenima – na začetku in na koncu delovnega dne je potrebno predstaviti proces in opravljene naloge oz. naloge, ki še čakajo na opravilo.

2. DRUGI ZAPOSLENI. Ena izmed težav so lahko tudi drugi zaposleni. Zmedlo jih bo, saj bodo redkokdaj vedeli, koga od obeh zaposlenih pričakati na delovni dan in na koga se lahko obrnejo v primeru težav.

Rešitev: Najbolje je, da zaposlene seznanite z urnikom, ki ga imata zaposlena. Verjamemo, da si vsi ne bodo zapomnili vrstnega reda, zato je najbolje, da urnik zapišete in ga shranite v skupno odložišče.

3. NEZMOŽNOST PRIKLICA. Lahko se zgodi, da bodo sodelavci nujno potrebovali ravno tistega zaposlenega, ki ga tisti dan ne bo v službo. Tam bo njegov kolega, ki, žal, odgovorov na vprašanja ne bo vedel. To lahko privede do zamude v komunikaciji in slabši produktivnosti.

Rešitev: Dogovor, ki ga je potrebno skleniti z zaposlenimi, ki so deli deljenja dela, je, da so v nujnih primerih dosegljivi na telefon tudi v svojem prostem dnevu.

Deljenje dela omogoča zaposlenim, da kljub osebnim razlogom lahko še vedno uživajo v delu, ki ga opravljajo, brez da bi jim to omejevalo lastne osebne cilje in poti. In to vsekakor pomaga pri motivaciji zaposlenih, motivirani zaposleni pa so produktivni in pripadni, kajne?

Za iskanje zaposlitve si preberite zaposlitveni priročnik Kako uspešno iskati zaposlitev, ki vam ponuja veliko nasvetov na področju iskanja službe.