Meditacija je dejavnost spreminjanja stanja zavesti s ciljem doseči zastavljen cilj ali preprosto umiritve. V praksi se pogosto uporablja za zdravljenje motenj, povezanih z vsakodnevnim stresom. Raziskave dokazujejo, da tovrstne vadbe čuječnosti povečujejo zmožnost samozdravljenja organizma.
Uporaba meditacije v praksi
Pojem meditacija večina ljudi povezuje s spiritualno izkušnjo, medtem ko je pravi namen meditacije uporaba njenih koristi v praksi. V tem zapisu o meditaciji govorimo kot o orodju za reševanje vsakodnevnih problemov. Prakso meditacije se na vzhodu uporablja že tisočletja. Džingiskan je tako na primer meditacijo uporabljal za pomoč pri odločitvah in oblikovanju strategije za gradnjo svojega imperija.
Verjetno je v današnjih časih meditacija najbolj razširjena med športniki, ki so konstantno v lovu za nove metode, ki bi jim pomagale doseči vrhunske rezultate. Novak Đokovič, LeBron James, Roger Federer, Derek Jeter, Michael Jordan in Kobe Bryant so meditirali z namenom uravnovešanja svojih čustev, za povečanje zmožnosti koncentracije, odpravljanje učinkov stresa, ciljno usmerjenost, ohranjanje motivacije in umirjenosti.
Meditacija je lahko odlično orodje tudi za pridobivanje novih idej, zato o njenem prakticiranju govorijo Maddona, Hugh Jackman, Clint Eastwood, Nicole Kidman, Lady Gaga, Paul McCartney, Tina Turner in drugi.
Danes praktično ni vodje multinacionalne organizacije, ki ne bi prakticiral vsaj ene od metod sproščanja. Meditacija se namreč ne uporablja zgolj za pomiritev in sprostitev, temveč tudi za gradnjo vizije, pomoč pri poslovnih odločitvah, kreativnih sposobnostih, prepoznavanje potrebe kupcev in nadgradnjo filozofije vodenja. O njenih pozitivnih učinkih poročajo:
- Marc Benioff - CEO podjetja SalesForce
- Jeff Weiner - CEO podjetja LinkedIn
- William Clay Ford Sr., Izvršni direktor Ford Motor Company
- Oprah Winfrey
- Steve Jobs
- Bill Gates
Samopomiritev za boljši nastop na razgovoru
Čeprav je razgovor za zaposlitev precej stresna situacija, se morate zavedati, da vam lahko vaša neumirjenost predstavlja veliko oviro pri dokazovanju vaših kompetenc. V kolikor se prijavljate na delovno mesto, ki zahteva sposobnost dela v stresnih situacijah, praktično nimate možnosti, da delo dobite, če nastopite zelo nervozno. HR specialisti smo se že velikokrat soočili s situacijami, ko so naši kandidati za umiritev popili kozarček, vendar to res globoko odsvetujemo - na razgovoru se od vas namreč pričakuje treznost in jasnost ne lena fizičnem, temveč tudi na umskem nivoju.
Vaše misli lahko preprosto umirite tik pred razgovorom kar v avtu. Dovolj bo že kašnih 20 minut odklopa. Če pa želite dolgoročno vplivati na vašo odločnost, prilagodljivost in podobne sposobnosti, bo za rezultat potrebno vložiti več truda in metodo meditacije prakticirati redno ter dlje časa. Zelo učinkovita je tudi pri analizi razgovora, sploh če skozi običajno analizo ne pridete do odgovora pri ponavljajočih neuspehih.
Kako deluje meditacija?
Meditacija je bila k nam prinesena iz vzhoda. Kopirali in prakticirali smo jo na podlagi videnega, zato smo bili mnenja, da je bistvo meditacije sedenje v posebnem položaju. In ker smo samo sedeli v posebnem položaju, so bili tudi rezultati temu primerni. Mogoče smo se malo fizično odpočili. Bistvo meditacije pa je spraviti telo v najvišjo možno frekvenco bivanja in hkrati ostati pri polni zavesti.
Pri izvajanju je pomembno, da ne zaspite, padete v trans ali zamaknjenost. Uspeh meditacije temelji na temu, da ne mislite na nič. Ne smete se osredotočati na svoje misli in probleme. Glavo poskušate popolnoma odklopiti. Le v tem stanju ima vaše telo prosto pot do novih idej, vi pa se lahko čustveno uravnovesite.
Položaj telesa naj ne bo nič posebnega. Ni potrebno, da sedite v položaju lotosovega cveta. Na vzhodu je ta položaj kulturološko določen. Pri nas se meditacija najpogosteje izvaja sede na stolu, z nogami v pravilnem položaju, koleni pokrčenimi na 90 stopinj, z rokami na nogah in popolnoma zravnano hrbtenico. Glava naj bo poravnana, grlo poskusite razširiti in dihati skozi rahlo odprta usta v spodnji del trebuha. Poskrbite, da meditacijo izvajate v mirnem okolju, kjer vas ne bodo zmotili zunanji dejavniki. Lahko si nadenete slušalke z glasbo, ki naj bo dinamična in ne čustvena.
Z redno prakso lahko pričakujete rezultate kot so umirjenost, čustveni balans, večja zmožnost dela v stresnih situacija, poveča se tudi ciljna usmerjenost. Meditacijo lahko torej res uporabimo kot orodje za reševanje problemov v vsakdanjem življenju.
Vpliv meditacije na podzavest
Naša življenje v 95 % krojijo tako imenovani podzavestni miselni vzorci. Podzavestni miselni vzorci vključujejo naše navade, poenostavljeno - način življenja. Od tukaj tudi pregovor »Vsak je svoje sreče kovač«. Nezavedni miselni vzorci vas tudi v podjetju pozicionirajo kot odločnega ali neodločnega, žrtev ali zmagovalca, samozavestneža ali sramežljivega. Epigenetiki te podzavestne miselne vzorce imenujejo kar programi življenja.
Veliko večino programov si naložite že v prvih sedmih letih vašega življenja, ko so možgani v tako imenovanem teta stanju. Naloženi programi so posledica primarnega okolja, v katerem živite. Če so bili vaši starši odločni, boste tudi vi odločni, če so bili na vodilnih položajih, boste tudi sami najverjetneje pristali na takšnem delovnem mestu. To je zato, ker se vam podzavestno to zdi normalno. Problem nastane v situacijah, ki so za vas neprijetne - mobing, izkoriščanje, nenehno nalaganje dela ... Dogajajo se vam iz istega razloga – ker se vam to zdi normalno in jih težje prepoznate.
Če želite te nezavedne miselne vzorce prepoznati, vam jih mora pogosto nekdo pokazati ali pa jih sčasoma, skozi vsakdanje življenjske prakse, prepoznate sami. Vendar odprava teh običajno traja tudi po več desetletij. Z meditacijo lahko ta proces precej skrajšate, vendar je vseeno v to potrebno vložiti precej truda, samodiscipline in odločnosti.