Aktualno

Raziskava: varnost zaposlitve je na prvem mestu

24.7.2024

Varnost zaposlitve je postala glavna vrednota zaposlenih v času, ki ga zaznamujejo gospodarski in politični pretresi, razkriva največja svetovna raziskava o trgu dela »Decoding Global Talent«, v kateri je sodelovalo več kot 150 tisoč vprašanih iz 188 držav sveta, vključno s 772 Slovenci. Raziskava kaže, da se je zaradi prihoda umetne inteligence (AI) v delovna okolja več kot polovica sodelujočih pripravljenih prekvalificirati, da bi ostali konkurenčni na trgu dela – toda Slovenci smo precej manj zagreti za prekvalifikacijo od globalnega povprečja.

Raziskavo smo izvedli na portalu MojeDelo.com v sodelovanju z The Stepstone Group ter Boston Consulting Group. V drugem delu poročila z naslovom »How Work Preferences Are Shifting in the Age of GenAI« boste izvedeli, kako se spreminjajo prioritete in preference na delovnem mestu zaradi vpliva umetne inteligence. Najpomembnejše ugotovitve si preberite v nadaljevanju.

Kakšne so prioritete pri zaposlenih?

V letu 2023 zaposleni po svetu največji pomen pripisujejo varnosti zaposlitve, ki je bila v letu 2021 šele na sedmem mestu. Na seznamu prioritet sledijo priložnost za učenje in razvoj, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, plača ter odnosi na delovnem mestu. Varnost zaposlitve je najpomembnejša delavcem v vzhodni in južni Aziji, zlasti tistim, ki menijo, da bo umetna inteligenca močno vplivala na njihovo delo. Učenje in razvoj sta na prvem mestu na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in Latinski Ameriki, kjer je močno izražena želja po prilagajanju in napredovanju. Evropejci bolj kot varnost zaposlitve cenijo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Mlajšim od 30 let sta pomembnejša učenje in razvijanje veščin, starejšim od 50 let pa je ključno, da so cenjeni na delovnem mestu in da ima njihovo delo smisel.

Kaj je pomembno Slovencem?

Slovenski anketiranci so na prvo mesto postavili odnose s sodelavci, nato ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, odnose z nadrejenimi, občutek, da so cenjeni za svoje delo, in kot peto druge ugodnosti, ki so jih deležni v službi.

»V primerjavi z letom 2020, ko smo kadre v Sloveniji nazadnje spraševali po vrednotah na delovnem mestu, sta pri zaposlenih večji pomen dobili varnost zaposlitve in smiselnost dela ter občutek, da so cenjeni v delovnem okolju. Učenje in razvijanje veščin, zanimivost delovnih nalog in finančna stabilnost delodajalca, ki so bili leta 2020 na četrtem, petem oziroma šestem mestu, v letu 2023 niso več na lestvici top 10 vrednot,« je pokomentirala spremembe vrednot Nika Rakonjac, vodja strateškega marketinga na Styria digital marketplaces, d. o. o.

Zakaj smo Slovenci manj zagreti za prekvalifikacijo?

57 odstotkov sodelujočih v raziskavi se je pripravljenih prekvalificirati, da bi na trgu dela ostali konkurenčni. Še posebej zagreti za osvajanje novih znanj so v Mehiki, Čilu, Keniji, Ugandi in Argentini, medtem ko so evropske države med najmanj odprtimi za prekvalifikacijo. Pri nas se je pripravljenih prekvalificirati le 35 odstotkov vprašanih.

»Dejstvo, da smo Slovenci močno pod povprečjem glede pripravljenosti na prekvalificiranje kot odziv na prihod umetne inteligence, ne odraža nezainteresiranosti za nove tehnologije, temveč je to pozicijo treba razumeti v kontekstu dveh drugih kazalnikov – prioritet in pričakovanj na delovnem mestu ter občutka varnosti zaposlitve, tako v luči vpliva umetne inteligence kot same situacije na trgu dela, kjer opažamo izrazito pomanjkanje delovne sile. V praksi to pomeni, da se ljudje ne bojijo za zaposlitev, zaradi česar so se tudi manj pripravljeni prekvalificirati, da bi ostali konkurenčni na trgu dela,« je pojasnila Melanie Seier Larsen, generalna direktorica in partnerica pri Boston Consulting Group.

Kako umetna inteligenca vpliva na delovna mesta?

Le pet odstotkov Slovencev meni, da bo generativna umetna inteligenca (GenAI) nadomestila njihova delovna mesta, skoraj dve tretjini pa se jih zaveda, da bo umetna inteligenca spremenila delovne procese in se bo treba zato dodatno izobraževati. Pri delu in v zasebnem življenju jo že uporablja 30 odstotkov vprašanih, kar je nekoliko manj od svetovnega povprečja (40 odstotkov). Uporaba GenAI je še posebej razširjena v gospodarstvih v vzponu, v digitalnih poklicih in med mlajšimi delavci. Na delovnem mestu jo uporabljajo za pisanje, administrativne naloge ter raziskave in razvoj. V zasebnem življenju pa jo uporabljajo predvsem za pridobivanje splošnega znanja, prevajanje ter testiranje oziroma učenje, kako umetna inteligenca sploh deluje.

Kaj pretehta na zaposlitvenem razgovoru?

Za dober prvi vtis na zaposlitvenem razgovoru se morata potruditi tako iskalec zaposlitve kot delodajalec. Zaposleni po vsem svetu so si enotni, česa si ne želijo pri iskanju zaposlitve: 54 odstotkov vseh vprašanih in 72 odstotkov naših anketirancev pravi, da bi zavrnilo privlačno ponudbo za zaposlitev, če bi imeli slabo izkušnjo med razgovorom. Med glavnimi razlogi za zavrnitev dela so še slaba izkušnja med zaposlitvenim postopkom, pomanjkanje zdravstvenih bonitet in slabo počutje na delovnem mestu ter negativen vpliv produktov oziroma storitev podjetja na družbo. Ker je brezposelnost na svetovni ravni rekordno nizka, se iskalci zaposlitve zavedajo, da so v boljšem položaju kot delodajalci. »Kar 64 odstotkov sodelujočih v raziskavi meni, da so v prednosti pri pogajanjih za službe, 75 odstotkov pa jih dobi ponudbe za delo večkrat na leto. Slovenci smo sicer v primerjavi s svetovnim povprečjem manj samozavestni, saj le 54 odstotkov vprašanih meni, da imajo dobro pogajalsko izhodišče,« je še dodala Nika Rakonjac.

Priporočila za iskalce zaposlitve

Poudarite svoje prioritete: pogovorite se z delodajalcem o tem, kakšne so vaše prioritete na delovnem mestu, (npr. varnost zaposlitve, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter dobri odnosi s sodelavci).
Prilagodite se tehnološkim spremembam: spremljajte trende in se izobražujte o novih tehnologijah, kot je umetna inteligenca, da boste konkurenčni na trgu dela.
Izkoristite priložnosti za razvoj: čeprav Slovenci nismo najbolj zagreti za prekvalifikacijo, je pomembno izkoristiti priložnosti za učenje in razvoj, ki vam jih ponuja delodajalec.
Gradite dobre odnose na delovnem mestu: dobri odnosi s sodelavci in nadrejenimi so ključni za zadovoljstvo pri delu.
Bodite proaktivni pri iskanju zaposlitve: dobro se pripravite na zaposlitvene razgovore in se prepričajte, da prvi vtis delodajalca ustreza vašim pričakovanjem in vrednotam.

Ne zamudite priložnosti, ki vas čakajo na Kariernem sejmu!

Priporočila za delodajalce

Delodajalcem priporočamo, da ustvarijo delovno okolje, ki zaposlenim ponuja občutek varnosti, omogoča dobro ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, skrbi za dobre odnose med zaposlenimi in ponuja priložnosti za razvoj. Nove talente naj privabljajo s prilagojenimi zaposlitvenimi ponudbami, ki upoštevajo različne demografske skupine in njihove prioritete. Vključijo naj tehnologijo in umetno inteligenco za izboljšanje in personalizacijo procesa zaposlovanja, hkrati pa ohranjajo osebni stik za oceno skladnosti kandidata s kulturo podjetja.

Podatki o raziskavi:
V največji svetovni raziskavi o trgu dela, ki smo jo v Sloveniji izvedli MojeDelo.com, sicer član skupine The Network, družba The Stepstone Group in družba Boston Consulting Group, je sodelovalo več kot 150.735 vprašanih iz 188 držav sveta. V raziskavi je sodelovalo 772 anketirancev iz Slovenije, med njimi je bilo 65 odstotkov žensk in 35 odstotkov moških. Kar tri četrtine (75 odstotkov) jih je bilo redno zaposlenih. 25 odstotkov anketirancev je imelo sekundarno kvalifikacijo, 30 odstotkov diplomo in 30 odstotkov magisterij, 9 odstotkov jih je imelo zaključeno srednjo šolo, 3 odstotke doktorat, 1 odstotek pa je bil brez izobrazbe.