Regres in letni dopust

Regres in letni dopust sta nerazdružljivo povezana: s pridobitvijo pravice do celotnega dopusta delavec pridobi tudi pravico do celotnega regresa. Če v koledarskem letu pridobi pravico le do sorazmernega dela dopusta, ker je zaposlen le nekaj mesecev, mu pripada tudi sorazmerni del regresa.

Regres za letni dopust mora biti izplačan v denarju, običajno do 1. julija tekočega leta. Le v primeru nelikvidnosti delodajalca se regres lahko izplača pozneje (najpozneje do 1. novembra tekočega leta) ali v več delih.

Višina regresa

Letni regres za leto 2016 mora biti delavcu izplačan v višini najmanj 790,73 evra bruto. Ob izplačilu se od regresa obračuna akontacija dohodnine, pri čemer je stopnja obdavčitve odvisna od siceršnjih prejemkov. Če regres presega 70% povprečne plače v RS za predpretekli mesec, se od presežnega zneska plačajo tudi prispevki za socialno varnost.

Letni dopust

Letni dopust je pravica delavca, ki se ji delavec ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti. Kakršna koli izjava ali sporazum, s katerim bi se delavec odpovedal pravici do dopusta ali dogovoril za odškodnino, je neveljavna, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja, ko imata delavec in delodajalec možnost, da se dogovorita o odškodnini za neizrabljen dopust.

Trajanje dopusta

Delavec ima v koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj štiri tedne. Najmanjše število dni dopusta je odvisno od razporeditve delovnega časa v tednu, zato bo na primer nekdo, ki dela pet dni na teden, imel najmanj 20 dni dopusta, če pa je delovni čas razporejen drugače, bo imel sorazmerno več ali manj dni dopusta. Pri določanju trajanja letnega dopusta posameznemu delavcu se upoštevajo delovna doba, delovni pogoji, zahtevnost dela, zdravstveno stanje delavca, njegove socialne razmere (število in starost otrok), starost idr. Koliko dni dopusta pripada delavcu glede na posamezno merilo, določajo panožne kolektivne pogodbe.

Sorazmerni del dopusta

Delavec pridobi pravico do celotnega dopusta po preteku nekega časa nenehne zaposlitve (največ šest mesecev, kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi pa lahko določa krajši čas). Če delavec v koledarskem letu ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do celotnega dopusta, ima pravico do sorazmernega dela, in sicer do ene dvanajstine dopusta za vsak mesec dela v koledarskem letu.

Izraba dopusta

Dopust je mogoče izrabiti le v času trajanja delovnega razmerja. Delavec in delodajalec se ob upoštevanju potreb delovnega procesa ter možnosti in družinskih obveznosti delavca dogovorita o času izrabe letnega dopusta. Izraba letnega dopusta je mogoča v dveh ali več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna. Delavec je ta del dopusta dolžan izrabiti do konca koledarskega leta, v katerem je pridobil pravico do dopusta, delodajalec pa mu je to dolžan zagotoviti. Preostanek dopusta lahko delavec izrabi do 30. junija naslednjega leta. Celoten dopust se lahko prenese na naslednje leto le, če je razlog, da delavec dopusta ni mogel izrabiti, odsotnost zaradi bolezni, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka.

Posebnosti pri izrabi dopusta

Če je delavec zaposlen za krajši delovni čas pri več delodajalcih, so mu delodajalci dolžni zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta. Kadar delavec brez prekinitve nadaljuje delovno razmerje pri drugem delodajalcu, lahko dopust izrabi pri tistem delodajalcu, pri katerem je pridobil pravico do letnega dopusta, lahko pa ga izrabi sorazmerno s trajanjem delovnega razmerja pri vsakem delodajalcu, kar je odvisno od individualnega dogovora delavca z delodajalcema.

Če vas zanima, kako aktivno preživeti dopust pa si preberite članek na spodnji povezavi.

Avtor: Nataša Terzič za MojeDelo.com