Vse večji razkorak med izobrazbo in potrebnim znanjem

27.11.2019

Povej naprej

Terciarno izobraženi v povprečju prejemajo višjo plačo, več je zaposlenih in manj dolgotrajno brezposelnih, pogosteje lahko fleksibilno razporejajo ure na delovnem mestu, se izobražujejo, so prostovoljci in sodelujejo v kulturnih ali športnih dejavnostih. Dosežena raven izobrazbe vpliva na socialne izide in izide na trgu dela.

V zadnjih letih povpraševanje po tercialnem izobraževanju na evropski ravni narašča. Kakšno je stanje pri nas?

Slovenija je na področju izobraževanja začela intenzivno sodelovati z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) že v začetku leta 2002, ko je pridobila status opazovalke v Odboru za izobraževanje OECD. Od tedaj se je vključila v številne projekte in raziskave. Dejavnosti OECD se odvijajo na več področjih. Izsledki so zapisani v najobširnejšem zborniku mednarodno primerljivih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja v 36 državah članicah in partnerskih državah OECD iz celega sveta "Education At a Glance (EAG)". Namen zbornika je omogočiti in spodbujati mednarodno primerjalni pogled in vzajemno učenje pri razvijanju izobraževalnih politik in sistemov v državah. 

Tericalno izobraževanje pod drobnogledom

Letošnja izdaja, ki se bolj poglobljeno posveča terciarnemu izobraževanju, kaže da  povpraševanje po terciarnem izobraževanju še naprej narašča. Države so v izogib težavi razširile dostop do študija in z različnimi mehanizmi finančne pomoči spodbujajo vključevanje. Podatki, ki so jih zapisali na spletišču državne uprave s pomočjo podatkov EAG razkrivajo, da se je delež terciarno izobraženih mlajših odraslih, starih 25–34 let, v Sloveniji povečal s 30 odstotkov v letu 2008 na 41 odstotkov v 2018. Delež pri nas je sicer višji kot v povprečju v EU, a v obeh primerih prenizek glede na povpraševanje. Kljub ugodnim gibanjem deleža terciarno izobraženih mladih pri nas, je ob staranju prebivalstva in neskladjih na trgu dela prisoten problem zagotavljanja dovolj velikega števila mladih z ustreznimi znanji za soočanje z razvojnimi izzivi. 

Terciarno izobraževanje obsega višješolski in visokošolski strokovni študij ter univerzitetni študij, ki poteka na javnih zavodih: višjih strokovnih šolah, univerzah, fakultetah, umetniških akademijah, visokih strokovnih šolah ter na samostojnih visokošolskih zavodih. 

Večji tudi osip 

Zabeleženi podatki v Sloveniji prikazujejo tudi večji osip iz terciarnega izobraževanja kot v ostalih državah, ki so posredovale podatke za letošnjo izdajo zbornika. Leta 2017 v Sloveniji 20 odstotkov študentov v drugem letu po vpisu na študijski program prve stopnje ni bilo več vključenih v terciarno izobraževanje, v OEDC je bilo povprečje 12 odstotkov. Tri leta po teoretičnem trajanju programa v Sloveniji ni diplomiralo in ni bilo več vpisanih 40 odstotkov študentov, v povprečju za države s podatki je bil ta delež 24 odstoten.

Poročilo o razvoju 2019 UMAR ugotavlja, da sta vključenost mladih v izobraževanje in dosežena izobrazba odraslega prebivalstva, visoki, kljub temu pa ponudba ustrezne delovne sile zaostaja za potrebami družbe in gospodarstva. To je problematično zlasti v razmerah, ko se izziv zagotavljanja  zadostnega obsega ustrezne delovne sile ob rastočem povpraševanju povečuje. Vse večje pomanjkanje ustrezne delovne sile je povezano predvsem z zmanjševanjem vpisa v srednješolsko in terciarno izobraževanje zaradi demografskih gibanj in s prepočasnim prilagajanjem strukture vpisa povpraševanju na trgu dela in razvojnim izzivom. 

Neustrezna raven izobrazbe

Ponudbo ustrezne delovne sile zmanjšujejo tudi dnevne migracije v sosednje države in naraščajoče odselitve slovenskih državljanov v tujino, kjer je veliko povpraševanje po poklicnih profilih, ki jih v Sloveniji manjka. Poročilo ugotavlja še, da ima v Sloveniji med delovno aktivnimi prebivalci dobra četrtina neustrezno raven izobrazbe glede na delovna mesta, ki jih zasedajo. Večina ima previsoko izobrazbo in delež takšnih se le še povečuje. Ključna ugotovitev poročila je, da bo širitev terciarnega izobraževanja trajnostna le, v primeru, da bo ponudba diplomantov ustrezala potrebam na trgu dela. Izobrazba mora zagotavljati znanje, katerega trg dela dejansko potrebuje. Kaj trenutno išče trg, lahko preverite na našem portalu.



Povej naprej

Izberi področje dela