Značilnosti osebnostnega stila
22.5.2020
Eden izmed načinov, da se s potrebami potencialnih delodajalcev čim bolje ujamete, je poznavanje vaših osebnostnih lastnosti. Pri tem so vam lahko v pomoč rezultati opravljenega psihometričnega testiranja. Gre za poglobljen in obširen vprašalnik, ki zajema 190 vprašanj, s katerim dobite objektiven vpogled v vaše kompetence in osebnostne lastnosti. Izpostavite svoje osebnostne lastnosti, ko se predstavljate delodajalcem in tako hitreje pridobite pozornost kadrovikov in še uspešneje najdite najbolj primerno delovno okolje zase.
Želimo si, da rezultate psihometričnega testiranja zares izkoristite in čim bolje razumete, zato smo pripravili serijo člankov, v katerih bomo pojasnili posamezne dele poročila.
Začenjamo z razlago OSEBNOSTNEGA STILA.
Da boste lažje razumeli poročilo, bomo najprej na kratko pogledali teorijo o osebnostnih stilih in delitvi na različne tipe.
TIPOLOGIJA 16ih OSEBNOSTNIH STILOV
Ena izmed najbolj razširjenih tipologij osebnostnih stilov je tipologija Myers-Briggs. Na tej delitvi temeljijo tudi rezultati našega psihometričnega testiranja.
Tipologija temelji na tem, da na videz naključna vedenja oseb s pomočjo osebnostnih tipov združi na skupen imenovalec. Kaj to pomeni v praksi? V vedenju, zaznavanju, odločanju in načinu mišljenja se največkrat pojavi tipičen način, vzorec, kako reagiramo. To seveda ne pomeni, da čisto vedno reagiramo na popolnoma isti način, se pa določena vrsta vedenja pojavi v večini podobnih situacij.
Če pogledamo, katera so področja posameznikovega delovanja. Tipologija Myers-Briggs govori o štirih področjih. Za vsako področje sta značilna dva tipa, ki sta kontrastna. Nihče ni povsem na skrajnem polu posameznega tipa. Vsi ljudje smo nekje vmes, s tendencami v eno ali drugo smer.
Ti pari so:
- orientacija pozornosti – načini vzpostavljanja stika
- sprejemanje informacij – načini zaznavanja situacij
- predelava informacij – predelava informacij
- življenjska naravnanost – načini orientacije v življenju
Orientacija pozornosti
Govorimo o dveh tipih, ki sta vsak na svojem koncu. Gre pa za to, na kakšen način oseba vzpostavlja stik. Tipa sta introvertiran in ekstravertiran.
Značilnosti introvertiranega tipa so: samevanje, notranji mir, razmišljanje. Če za nekoga rečemo, da je introvertiran, pomeni, da je miren in tih človek, dober poslušalec, ki se trudi razumeti svet. Potrebuje zasebno sfero, veliko mu pomeni zasebnost, čustva najraje ohrani zase. Kadar je na primer v družbi, se raje pogovarja z enim ali dvema osebama, ne išče množic.
Popolnoma drugače pa deluje ekstravertiran tip človeka, za njega je značilno druženje, zunanje dogajanje, širina. Kadar je utrujen, gre najraje med ljudi, od katerih črpa energijo. Zanj je manj pomembno, da bi svet razumel, on ga želi spreminjati. V družbi uživa, če se pogovarja z več ljudmi. Ima raje bežne, površinske pogovore o več temah hkrati.
Bistvena razlika med tipoma je v njunih odzivih. Ekstravertiran tip bo najprej odreagiral, potem bo premislil. Introvertiran tip pa najprej premisli, potem odreagira, če se mu to zdi potrebno.
Sprejemanje informacij
V tem delu se osebnosti ljudi delijo glede na način predelave podatkov. Pri prvem tipu prevladuje čutno zaznavanje, pri drugem tipu pa intuicija.
Značilnosti čutnega tipa so: izkušnje, sedanjost - deluje tukaj in zdaj, pomembna so mu dejstva, resničnost; kar obstaja tukaj in zdaj, opira se na vseh svojih pet čutov. Lahko bi rekli, da živi v sedanjosti, uživa v tem, kar obstaja. Kadar se loti nove naloge, najprej preveri navodila in se usmeri na podrobnosti, zanj so pomembni posamezni deli. Zaupa svojim izkušnjam, je realist.
Njegovo nasprotje je intuitivni tip. Zanj so pomembne: intuicija, prihodnost, nove možnosti, fantazija. Je ustvarjalen, teoretik in ne praktik, zanj je pomemben šesti čut, intuicija. Raje ima širši pregled in ne podrobnosti. Živi v prihodnosti, razmišlja, kaj bi lahko nastalo, se spremenilo, je vizionar. Sledi svojemu občutku, navodil se poslužuje kot zadnje možnosti.
Predelava informacij
Glede na način predelovanja informacij delimo ljudi na tiste, ki so bolj miselni in tiste, ki so bolj čuteči.
Za ljudi, ki so bolj miselni tipi so pomembne vrednote objektivnost, logika, analiza, pravičnost, načelnost. Osebe, ki so miselni tipi, se odločajo z glavo. Rad kritizira in hitro najdejo napake. Dobro analizira, išče resnico. Pomembna so mu načela resničnosti in pravičnosti, zato včasih lahko deluje hladno in premišljeno.
Pri ljudeh, ki jim je bližji čuteč tip reagiranja, pa so v ospredju subjektivnost, čustva, sočutje, človečnost, socialne vrednote. Takšna oseba se odloča s srcem. Ocenjuje spontano, napake lahko tudi spregleda. Ljudi zna dobro razumeti. Prednost daje osebnim prepričanjem, ne zgolj objektivni logiki. Želi si odnosov in njihove harmonije. Pomembni so mu medosebni odnosi, zato deluje čustveno, včasih celo nekoliko zmedeno.
Življenjska naravnanost
Govorimo o dveh vrstah osebnosti. Tista, ki sodi in tista, ki zaznava.
Tip osebnosti, ki sodi, je usmerjen k rezultatom, je urejen, zanj sta pomembna načrtovanje in red. Hoče načrtovati, se odločati in zaključevati stvari. Prednost daje urejenemu življenju. Ko se o nečem odloči, je zanj stvar opravljena. Ceni občutek oziroma zadovoljstvo, da je neko delo opravil do konca. Usmerjen je k rezultatom, k cilju. Potrebuje jasne meje. Drži se rokov, zato vnaprej načrtuje. Rad ima jasne poteke in ustaljene rutine.
Tip, ki je usmerjen v zaznave, v postopke, v potek in pot do cilja. Je spontan. Zanj so pomembni: prilagajanje, kreativni kaos, z odločitvami odlaša. Prednost daje prožnemu življenjskemu slogu. Odločanje ga lahko spravi v negotovost. Odloči se šele, ko ima zbrane že vse informacije. Potrebuje brezmejno svobodo.
V vašem psihometričnem poročilu boste zasledili, katere lastnosti so bolj izražene pri vas, kaj je značilno za vaš osebnostni stil, kakšne so vaše preference in kaj je vaše vodilo pri odločanju. Tipologija s svojimi štirimi področji zelo dobro sovpada z vsemi vidiki dela: sprejemanje odločitev, način predelave informacij, kakšna je naša energija in kako se najraje organizirate. To vam je lahko v veliko pomoč pri odločanju ali ocenjevanju, kakšna zaposlitev, delovno mesto vam najbolj ustreza. Vse lastnosti so dobre lastnosti in prav vse so potrebne za pestrost in uspešno poslovanje. Spoznajte se in izkoristite svoje prednosti.
Pozorno preberite svoje poročilo psihometričnega testiranja, ki opisuje vaš stil osebnosti in preverite, ali se sklada z vašim delovnim mestom. Povežite svoje rezultate iz poročila z opisi v tem članku in posodobite svoj življenjepis z novimi odkritji o sebi. Seveda pa lahko rezultate uporabite pri iskanju vaše nove kariere, saj boste tako še lažje odkrili, katera delovna mesta so prava za vas.
Pripravila Tjaša Kuharič Srša, HR specialist MojeDelo.com