Strinjam se Želim izvedeti več Zavrnem

EU obmejni delavec: Obdavčitev

10.4.2012
Image

Tudi če imate status obmejnega delavca pri socialnih nadomestilih, je vaša obdavčitev odvisna samo od nacionalnih predpisov in sporazumov o izogibanju dvojni obdavčitvi med državama, ki pa ne zajemajo vedno vseh možnosti in se močno razlikujejo.

Mnogi sporazumi o izogibanju dvojni obdavčitvi ne vsebujejo posebnih določil za obmejne delavce, ker to področje v Evropi še ni usklajeno, posebna določila, ki vendarle obstajajo, pa se med seboj zelo razlikujejo.

Obrnete se lahko na čezmejna partnerstva evropskih služb za zaposlovanje v vaši regiji, kjer vam bodo morebiti pomagali poiskati posebne sporazume o obdavčenju obmejnih delavcev, ki bi se uporabili za vas.

Če vsak dan potujete na delo čez mejo, boste morali plačati davke v državi, ki je po sporazumu o izogibanju dvojni obdavčitvi za to pristojna, bodisi država, v kateri stalno prebivate, bodisi država, v kateri ste zaposleni.

Običajno bo država, v kateri delate, obdavčila dohodek, ki ga zaslužite na njenem ozemlju. V nekaterih primerih je lahko dohodek, ki ga zaslužite v državi, v kateri delate, oproščen davkov v državi, v kateri ste davčni zavezanec (kjer prebivate).  Pogosto bosta obe državi upravičeni, da obdavčita vaš dohodek, v skladu s svojimi predpisi in s sporazumom o izogibanju dvojni obdavčitvi, vendar vam bo država, v kateri prebivate (v kateri ste davčni zavezanec), priznala davčno olajšavo za davke, ki ste jih plačali v tujini (čeprav to ne bo v celoti nadomestilo plačanega davka).

O svojem primeru se pozanimajte pri čezmejnem partnerstvu evropskih služb za zaposlovanje.

Status navideznega rezidenta za davčne namene
Po predpisih EU vas mora država, v kateri zaslužite celoten ali skoraj celoten dohodek, obravnavati kot davčnega rezidenta, čeprav tam ne prebivate. Zato vam mora priznati enake olajšave in oprostitve, kot če bi tam prebivali. Vendar lahko vsaka država samo odloči, kolikšen delež dohodka predstavlja „skoraj celotni dohodek“. 

Nekatere države EU priznajo obmejnim delavcem, ki delajo na njihovem ozemlju, status navideznega davčnega rezidenta, če:

- njihov dohodek izhaja v celoti (ali skoraj v celoti) iz zaposlitve v tej državi in
- njihov dohodek v državi prebivališča ne presega določenega zneska.

Skrbno se poučite o teh pogojih, preden se odločite za čezmejno delo.
Opozarjamo, da lahko v nekaterih državah (tj. državi, v kateri delate) uporabljajo različno opredelitev pojma „skoraj celotni dohodek“ in lahko upoštevajo tudi zelo majhne zneske, ki jih zaslužite v drugih državah.

Podrobneje se pozanimajte na davčnem uradu ali se obrnite na evropskega zaposlitvenega svetovalca.

Če imate status navideznega davčnega rezidenta, vas bodo obravnavali kot davčnega rezidenta države, v kateri delate – upravičeni boste denimo do:

- skupne obdavčitve z zakoncem, če to država omogoča,
- družinskih prejemkov in davčnih olajšav za nego otrok (tudi če stroški nastanejo v državi, v kateri prebivate),
- davčne olajšave za hipotekarne obresti za lastnike stanovanj, tudi za stanovanje v državi, v kateri prebivate.

Praktični primer
Preverite, ali vas lahko obravnavajo kot navideznega rezidenta v državi, v kateri delate

Baptiste živi v Belgiji in dela v Nemčiji. Njegova žena Aurélie dela v Belgiji. Baptiste plačuje davke v Nemčiji. Ugotovil je, da je njegov neto dohodek veliko manjši, kot je pričakoval. Na nemškem davčnem uradu so mu povedali, da je obdavčen kot nerezident, ker dohodek njegove žene v Belgiji presega vrednost, pri kateri bi lahko uveljavil status navideznega rezidenta v Nemčiji.

Žal v njegovem primeru ni druge rešitve. Več držav EU omogoča obmejnim delavcem, da lahko plačujejo davke kot navidezni davčni rezidenti (njihov dohodek se obdavči točno tako, kot če bi prebivali v državi, v kateri delajo). To omogoča številne davčne olajšave, ki se praviloma ne uporabljajo za davčne zavezance, ki niso rezidenti. Toda pogoji so običajno zelo strogi, kot kaže Baptistov primer.

Primer
Navidezni rezidenti bi morali biti upravičeni do nekaterih davčnih olajšav v skladu z nacionalno zakonodajo (za prispevke za poklicno pokojninsko zavarovanje, zasebno zdravstveno in invalidsko zavarovanje itd.), torej do olajšav zaradi obveznih prispevkov v matični državi. Če menite, da ste diskriminirani, se obrnite na svetovalne službe.

Registracija avtomobila
Če za prevoz na delo iz države, v kateri prebivate, v državo, v kateri delate, redno uporabljate svoje vozilo, ga morate registrirati in plačati davek v državi, v kateri prebivate in ne v državi, v kateri delate.

Če ste zaposleni in voziteslužbeno vozilo, ki je last podjetja in je registrirano v državi, v kateri delate, ga lahko uporabite za zasebne namene v državi, v kateri prebivate, ne da bi ga morali tam tudi registrirati. V tem primeru se v državi, v kateri prebivate, vozite z vozilom, ki ima tuje registrske tablice, kar lahko pomeni težave s krajevno policijsko postajo, ki mora preverjati, ali so vozniki, ki so v njeni pristojnosti, plačali davek na registracijo vozil.

Praktični primer
Zavedajte se svojih pravic in prihranite denar

Kiril živi v Bolgariji in dela v Grčiji za grško podjetje. Vozi se s službenim vozilom, ki je registrirano v Grčiji in ga uporablja tudi zasebno v Bolgariji.

Ustavila ga je bolgarska policija in oglobila, ker vozilo ni bilo registrirano v Bolgariji. Kiril je razložil, da obmejni delavci smejo uporabljati službena vozila za zasebne namene v matični državi, vendar policija te pravice ni poznala in ga je vseeno oglobila. Kiril se je uspešno pritožil.

Če ste samozaposleni in prebivate v državi A, delate pa v državi B, lahko uporabljate službeno vozilo v državi A, ne da bi ga registrirali, samo če:

- je bilo vozilo kupljeno na ime podjetja. Če vozite vozilo, ki je bilo kupljeno na vaše ime, ga morate registrirati v državi, v kateri prebivate;
- če to ni glavna uporaba vozila; in
- če ima vaše podjetje sedež v drugi državi.


Poglejte še

Karierne storitve
Priročnik Kako uspešno iskati zaposlitev
Strokovna priprava vašega življenjepisa
Selby & Mills psihometrični test
Ponudba izobraževalnih programov
Vprašaj strokovnjaka
Prijava na Zavod za zaposlovanje

Več člankov
Razpis za 12 MBA štipendij Cotrugli Business School
Vas zanima MBA program? COTRUGLI Business School razpisuje 12 E/MBA štipendij v vrednosti 115.000€ ... več »
Svet brez marketinga je kot april brez Fanfare: brezvezen!
Za nami je že sedma uspešno izpeljana Študentska marketinška konferenca Fanfara v organizaciji 31 a... več »
7. študentska marketinška konferenca Fanfara
Ljubljana, 9. april 2014 – Danes je v Festivalni dvorani v Ljubljani potekala Študentska marketinšk... več »
Študentska marketinška konferenca Fanfara
Trg dela od nas zahteva vedno več znanja in uporabnih veščin. Na 7. Študentski marketinški konferen... več »
COTRUGLI Business School razpisuje 12 E/MBA štipendij
Vas zanima MBA program? COTRUGLI Business School razpisuje 12 E/MBA štipendij v vrednosti 115.000€ ... več »
Brez znanja in izkušenj? Brezveze.
Brez znanja se v sodobnem marketinškem svetu in na trgu dela težko znajdemo. Zato vas vabimo, da se... več »
Kako spremeniti karierno pot?
Izobraževalni sistem od nas zahteva, da se že v mladih letih odločimo, kaj želimo v življenju počet... več »
Kaj se lahko naučimo iz filma Pripravnika in to uporabimo pri naši karieri?
MojeDelo.com ima 10 let :). Hvala vsem zvestim uporabnikom in hvala tudi vsem tistim, ki ste sodelo... več »
Naslednji teden na Sempl po znanja s področja medijskega komuniciranja
Vodi ali pusti umreti je vodilo jubilejnega seminarja medijskih trendov, ki je v vseh teh letih pre... več »
URSIL na 8. Slovenskem forumu inovacij (SFI)

Ljubljana - svetovanje o varstvu intelektualne lastnine

več »